Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Lepa Vida je pri morju stala, tam na produ je plenice prala …Skoraj vsi moje generacije smo znali na pamet Prešernovo prepesnitev ljudske pesmi, ki je nastala med desetim in enajstim stoletjem in potem doživela številne predelave. Ampak kje sta to morje in ta prod? Ko obiščeš grad Miramar in zreš v kristalno morje pod visokimi pečinami, je »jasno«, da sta morala biti tam nekje. Čeprav danes niti v gradu niti v ogromnem parku ne opaziš ene same zapisane slovenske besede, pa so Slovenci tam bili – in so še.  

Naši predniki so bili med gradbenimi delavci, ki so zidali grad med 1856 in 1860, pozneje so prebivalce gradu oskrbovali s hrano in vinom, bili so kuharji, vrtnarji, vzdrževalci, tudi kakšen majordom se je našel vmes. Ampak tista skoraj 2.500 let stara egipčanska sfinga, ki ždi na pomolu v miramarskem pristanu in zre čez morje, priča, da Slovenci nismo bili le revni kmetje in delavci, ampak do so bili naši predniki razsejani po vsej Avstro-Ogrski monarhiji na zelo pomembnih položajih. Sfingo je lastniku gradu Maksimiljanu, bratu cesarja Franca Jožefa, namreč prodal Anton Lavrin, generalni konzul v Egiptu.

Mirko Kunšič

Slovenija

Janin uvodnik: Zakaj jim odpuščamo?

Na pokopališče v svojo rodno Vipavo je pritovoril več kot pet tisočletij stara sarkofaga, ki sta zdaj med znamenitostmi Vipavske doline. V bližnjem Trstu so mnogi rojaki uspešno trgovali in si prislužili zavidanja vredno premoženje, del so ga žrtvovali za gradnjo Narodnega doma, ki so ga potem slovesno odprli leta 1904. Takrat je bilo v Trstu več Slovencev kot v Ljubljani. Veliko naprednih idej, pomembnih za nas, je prišlo prav od tam. Med njimi tako imenovano žensko vprašanje, grešni feminizem, ki bi utegnil zamajati temelj bogaboječe slovenske družine, kot so se bali slovenski konservativci in dokaj neprijazno sprejemali prve pisateljice, novinarke, slikarke, zdravnice, pravnice, znanstvenice …

Lepe Vide (pa ne le primorske) so na svojih ramenih potrpežljivo nosile glavnino bremen slovenstva – ne le, da so otroke učile maternega jezika, ampak so neredko družino tudi reševale pred materialnim zlomom. 

Nadaljevanje uvodnika si lahko preberete v reviji Jana, št. 13, 31. marec 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana 13