Osebni arhiv, sestavljena fotografija

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Avtorica tega članka sem namreč dobila nepričakovan obisk  in izvedela, da imamo na dvorišču neeksplodirano letalsko bombo s konca druge svetovne vojne. Kako prosim? »Moral sem vam priti povedat, preveč me je morilo,« je povedal Roman Jordan, pri 87 letih prava korenina, bistrega uma in čilega duha.

V nedeljo zgodaj popoldne pred kuhinjskim oknom opazim mladeniča, ki s ceste strmi v našo hišo. Le kaj išče, pomislim. Ko čez kratek čas znova pogledam ven, stoji tam že sedem ljudi. Starejši gospod si potisne očala globoko na nos in pogleduje od naše hiše do kosa papirja v rokah. »Gre za isto hišo?« ga pobara mladenič. »Večja je, a okolica je prava. Tule, pod tem oknom, je stala betonska kad za pranje perila,« uperi prst predse. Ko s soprogom skleneva, da se tam zunaj dogaja nekaj nenavadnega, je družina Jordan že pred vrati.

Vir: Lt. Schoeman

Res ne bi rad, da se vam zgodi kaj strašnega

87-letni Roman Jordan je drugo svetovno vojno preživel prav tukaj, v hišici v zgornjem delu Trbovelj, ki je, obnovljena, zdaj naša last. Z mamo, očetom in starejšim bratom je bil sicer doma v Latkovi vasi pri Preboldu – čez hrib, na drugi strani Podmeje, kjer se dolina že odpre proti Savinjski. Starša sta sinova pravočasno umaknila k sorodnikom, vsakega na drug konec, kot bi slutila, da se bo nad družino zgrnila tema. Očeta so namreč med službovanjem v Mariboru zaprli in leta 1942 kot talca ustrelili, mama pa je bila izgnana v Nemčijo.

Slovenija

Pretresljive izpovedi stoletnih partizank

»Poglejte,« pokaže na hišico na črno-beli fotografiji. »Takšna je bila, ko sem živel pri stari mami Mariji,« potrka s prstom na podobo dečka, za katerim je v makadam ugnezdena hiška, ki jo seveda takoj prepoznam. Moja stara starša sta jo 28 let po koncu vojne kupila od njegove tete in strica. Zbrana druščina se malo obotavlja, potem pa Roman previdno pove, da prinašajo sporočilo – na dvorišču naj bi imeli neeksplodirano letalsko bombo.

»O tem nismo nikoli nič slišali,« se po glavi popraska soprog. »Lahko eksplodira?« Bog si ga vedi. Je pa menda dobro, da človek vsaj ve, kje ne sme kopati. »Lani jeseni sem po radiu slišal, da je na Nizozemskem eksplodirala bomba iz 2. svetovne vojne. Ta misel me odtlej razžira. Res ne bi rad, da se kaj takega zgodi še pri vas, zato smo prišli,« pove, njegova hčerka pa doda: »Zdaj vse skupaj vre na plan, pogosto govori o tem …«

Kaj so aprila 1945 doživeli v Trbovljah? V tiskani izdaji revije Jana si lahko preberete Romanovo zgodbo, mahnili pa smo jo tudi po sledeh zgodovine in za konec preverili, kako ravnati v primeru odkritja ostankov iz 2. svetovne vojne.

revija Jana 13