Navaden dan nenavadne mame: Cerkljanske lučke
To, da se človek uči vse življenje, vemo pač vsi, ali ne? A drugi del izreka pravi, da navkljub vseživljenjskemu učenju še vedno umremo nevedni.
Lahko bi uporabila tudi besedo neumni, ker pa še vedno mislim, da nihče ni rad neumen (razen ko mu je to v korist), mi je beseda neveden pač ljubša.
Koliko se kdo nauči, pa je že drugo vprašanje in odvisno od marsičesa. Pa tudi kaj, o čem … se želi naučiti ter kako uporabiti to znanje. In ker je moj Janek v tem pogledu čisto enak vsem večinskim ljudem, se tudi on uči vse življenje. Medtem ko mi načrtujemo strategije, dolgoročne, še pogosteje kratkoročne (z mislijo zdaj in takoj!), pa Janek nič ne razmišlja o tem, samo preizkuša. Včasih mu želim olajšati kakšno dolgo pot do novega znanja, pa se mi zdi, da tega niti noče. Da hoče sam odkriti kakšno možnost, lastno pot. In si mislim: ko bo Janek iznašel svojo pot do rešitve problema in bo cilj čisto enak mojemu, čeprav jaz ravnam drugače … bo to njegov lastni uspeh!
Naj zdaj razložim še konkretno. Na balkonu imava pod napuščem obešeno stojalo za perilo. No, če je obešeno, pač ni stojalo, ali ne? Pa je! Stojalu za sušenje perila sem odstranila podstavka in ga obesila pod napušč. Ah, seveda ne jaz! Pred časom sem prosila nekega mojstra, ki je ravno šel mimo, in je potem to naredil. O dobrih delih res ne gre dlakocepiti. Mojster je malo višje rasti in je stojalo pač obesil po svoji meri. Jaz sem bila samo vesela, da bo delo opravljeno. Zato ga nisem prosila, naj stojalo vendarle spusti malo nižje. Samo hvaležna sem bila, da je dobro nameščeno.
Nadaljevanje kolumne si lahko preberete v reviji Jana, št. 11, 17. marec 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.