Osebni arhiv

»Navadna barvilnica je severnoameriška vrsta, ki so jo v Evropo prinesli kot okrasno in tudi uporabno rastlino. Njene plodove so namreč uporabljali kot vir barvil. Skoraj črno obarvane in sočne raznašajo ptice. Semena iz njih so odlično kaljiva. Že ena rastlina, ki zraste v naravi, lahko postane osnova za nov sestoj barvilnice. Barvilnice lahko zrastejo tudi več kot tri metre v višino ali pa oblikujejo velike strnjene sestoje, najpogosteje na posekah, pod daljnovodi in na drugih svetlih rastiščih. Poleg navadne barvilnice pri nas uspeva tudi azijska vrsta, krhljasta barvilnica. Ta je trenutno še bolj omejena na urbano okolje, posamezni primerki pa so tudi že bili najdeni v naravi,« pojasnjuje dr. Simona Strgulc Krajšek, docentka za botaniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. 

Slovenija

Predstavljamo kandidatke za Slovenko leta 2025

»Številna primerna rastišča navadne barvilnice so nastala v gozdovih po žledu, vetrolomih in sečnji zaradi podlubnikov. Potrebuje namreč svetla rastišča na globokih tleh.«

Preprečuje naravno obnovo gozdov

V gozdovih zelo hitro prerašča poseke in izpodriva domače vrste. »V njenem zelo gostem sestoju druge rastline ne uspevajo. V tla izloča alelopatske snovi, ki preprečujejo kalitev semen domorodnih lesnih in zelnatih rastlin, ter tako preprečuje naravno obnovo gozdov. V Evropi vrsta nima naravnih sovražnikov. Ponekod je pogosta tudi na gozdnih robovih, ob cestah in železnicah, ob rekah, na njivah in nekošenih travnikih.« Prav zato je zelo problematično, če pobegne v bližnje gozdove. »Vrste sicer ni prepovedano gojiti na vrtovih, a to res odsvetujem! Odstranimo jo in preprečimo, da se razširi v naravo. Na voljo je mnogo drugih vrst, ki so primernejše za gojenje v okrasne namene.«

Že nekaj jagod za zastrupitev

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 8, 24. februar 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana