Miša Pušenjak

Vsem ljubiteljem dobre in predvsem specialne hrane je špargelj dobro poznana kulinarična dobrota. Vsi gurmani tudi vedo, da je boljši povsem svež, ravnokar odrezan poganjek kakor tisti, ki je do nas potreboval lepo število kilometrov. Zaradi polpretekle zgodovine je špargelj še vedno za mnoge zapletena in nedosegljiva vrtnina, kar pa sploh ni res. Gre za trajnico, ki jo je dokaj preprosto pridelovati. Njegova največja težava so voluharji, ki ga lahko uničijo v dveh ali treh zimah. 

Kulinarika

Uspešnice s šparglji: ideje za popolne spomladanske krožnike

Nasad špargljev zasnujemo s sadikami. Treba pa je vedeti, da so kakovostne sadike nekoliko drugačne od tega, kar si predstavljate kot sadiko. Namreč, dvo- ali triletna sadika ni v lončku z zemljo, ampak je koreninski sistem, zato jih tudi ne najdete med klasičnimi sadikami, pogosto so zapakirane v vrečkah, skrite na kakšni polici, in jih sploh ne opazimo. Pred nekaj dnevi sem jih že videla v eni izmed kmetijskih trgovin.

Sadike si lahko vzgojimo tudi sami, vendar jih je bolje kupiti, saj boste tako sadili veliko kakovostnejše sorte. Špargelj lahko režemo šele pet let po setvi, zato je res bolj smiselno kupiti triletni koreninski sistem. V vrtnarijah najdete tudi klasične sadike v lončkih, a le redko so stare tri leta.

Možna je tudi vzgoja iz semena

Če želite sejati šparglje in imate seme, ga posejte čim bolj zgodaj spomladi, še bolje pa ga je sejati jeseni in setev čez zimo pustiti na prostem. Pogosto namreč seme kali šele, ko je nekaj časa na mrzlem. Zato kupite semensko vrečico čim prej in dajte seme za teden dni v zamrzovalno skrinjo. Pred setvijo ga namočite za dan ali dva, lahko pa samo čez noč. Potem ga posejte v lončke premera 3–5 cm, in sicer približno 1 cm globoko. Vse skupaj postavite na toplo. Ko pa rastline vzkalijo, setvenice prestavite na prosto. Pridelali boste močnejši, bolj razvejan koreninski sistem. Vsekakor ostanejo sadike v lončku vsaj eno zimo. Pustite jih na prostem, multiplošče lahko naložite eno na drugo, saj čez zimo nadzemni del odpade oziroma se posuši.

Miša Pušenjak

Priprava zemlje

Dobro je, če zemljo za sajenje pripravimo že jeseni. Šparglje sadimo spomladi, ko se zemlja ogreje nekje na 10–15 stopinj, a ni dobro biti prepozen. Pri nas je to v večjem delu Slovenije nekje v sredini aprila. Špargljev ne sadimo na vrt, običajno najdemo zanje prostor nekje ob ograji, ki bo hkrati služila za oporo. Rastline so poleti namreč visoke več kot 180 cm. Ob ograji  pa je navadno zelenica. Zato je bolje gredico, ki mora biti široka vsaj 1 m, pripraviti jeseni. Če imamo tam opravka s trajnimi pleveli, zelo nadležen je v nasadu šparglja slak, se jih znebimo pred sajenjem. Tla globoko prekopljemo in obogatimo s hlevskim gnojem. Uporabimo ga lahko do 5 kg/m2, vendar ga zakopljemo v zemljo tako globoko, da v prvem letu korenine ne sežejo do njega. Zelo priporočljivo je pred tem narediti analizo zemlje in pognojiti v skladu z njo.

Zelenjavni

Špargljada na Krasu: pogorišča so spet zelena

Pri sajenju je zelo pomembno, da pazimo na smer rasti korenin in rastline. Poganjki se namreč razvijajo samo levo in desno, ne v krog. Če bomo rastlino posadili tako, da se bo špargelj razvijal v medvrstni prostor, bomo imeli več težav pri vzdrževanju nasada. Korenine polagamo v jarek tako, da je smer rasti poganjkov (ne korenin) v smeri vrste. Korenine polagamo v vrsti na razdaljo 30–40 cm, odvisno od tega, ali želimo pridelovati beljene ali zelene poganjke. Za beljeni špargelj pustimo rastlinam več prostora: 2–2,5 m med vrstami. Korenine nato pokrijemo z zemljo, vendar samo do polovice izkopanega jarka. Tako se bo poleti vlaga dlje zadrževala v jarku. Jeseni pa jarek do konca zasujemo z zemljo.

Nega nasada

V prvem letu je treba poskrbeti, da rastline ne trpijo suše. V naslednjih letih pa namakanje ni več potrebno – razen v izjemno sušnih junijih, saj v nasprotnem primeru pridelek naslednje leto ne bo visok. V letu sajenja in prvem letu po sajenju samo vzdržujemo tla rahla in redno odstranjujemo plevel, pognojimo ter namakamo. Čez leto lahko od dva- do trikrat pognojimo z mineralnim dušikom, na ekološkem vrtu bomo kot zastirko uporabljali koprive in nasad od dva- do trikrat zalili s koprivno prevrelko. Najpomembneje je, da je dušika dovolj v juniju in juliju. V poznejših letih pa gnojimo s kompostom, jeseni, ko se poganjki posušijo, nasujemo na rastišče 10–15 l komposta na 1 m2. To naredimo vsako tretjo jesen.

V prvih letih med rastlinami pridelujemo solato, papriko in paradižnik, kolerabico ali nizki fižol. Pozimi v odraslem nasadu lahko tla okoli rastlin zastremo z motovilcem in špinačo. Poti pa posejemo z belo deteljico in nekaj trave. Jeseni, ko poganjki porumenijo, jih porežemo in odnesemo iz nasada, saj lahko v njih prezimijo tudi škodljivci. 

Miša Pušenjak

Pobiranje pridelka

Prvič režemo poganjke že naslednje leto, če ste posadili korenine, vendar režite poganjke samo od dva do tri tedne. Sicer pa so takrat običajno tanki in hitro niso več strnjeni. Dve leti po sajenju lahko režete že dlje časa, po treh letih pa je rezanje možno že vseh deset tednov, kolikor traja pobiranje pridelka. Običajno traja to obdobje od začetka aprila do sredine junija. Seveda pa šparglje iz enoletnih sadik prvič pobiramo šele tri leta po sajenju. Potem pa je tempo enak.

Dobro je, da rastišče špargljev zgodaj spomladi, veliko pred rezanjem, pokrijemo z zemljo. Za beljene šparglje je nasutje kar visoko: 20–30 cm zemlje, za zelene šparglje pa tudi nasujemo nekaj centimetrov zemlje. Tako bodo poganjki ravni. Po spravilu pridelka zemljo vedno razgrnemo in koreninskega vratu ne pustimo pokritega. Špargelj namreč želi imeti rastni vršiček tik pod zemljo. Če tega ne počnemo, izgublja veliko energije za to, da se v bistvu dvigne do površine tal. Tako naredi manj poganjkov za naslednje leto.

Za rezanje beljenih špargljev kupimo v tujini prav poseben nož, zelene šparglje pa je najbolje kar odrezati. Če je presuho, jih režemo z vrtnimi škarjami. Beljene šparglje režemo vsak dan, zelene pa lahko tudi le od dva- do trikrat tedensko. Odrežemo vse poganjke, tudi tiste, ki niso užitni, so zeleni ali kaj podobnega. Če te pustimo rasti, bomo kmalu ostali brez primernih poganjkov. Kot vidite, gojenje špargljev ni zelo zapleteno. Ker je špargelj odlična spomladanska zelenjava, ki čisti naše telo vseh zimskih nečistoč, ki smo si jih nabrali zaradi premalo gibanja in manj zdrave prehrane, bi bilo dobro, da ga ima na svojem vrtu prav vsak.

NASVET: Sadike špargljev si lahko vzgojimo tudi sami, vendar jih je bolje kupiti, saj boste tako sadili veliko kakovostnejše sorte. Najbolje je kupiti triletni koreninski sistem.

NAMIG: Ker je špargelj odlična spomladanska zelenjava, ki čisti naše telo vseh zimskih nečistoč, ki smo si jih nabrali zaradi premalo gibanja in manj zdrave prehrane, bi bilo dobro, da ga ima na svojem vrtu prav vsak.

revija Jana