Dolgoživost za vsako ceno: Želite živeti 150 let?
Če imaš denar in disciplino, naj bi bilo življenje mogoče bistveno podaljšati. A ključno vprašanje ni le, kako dolgo bomo živeli, temveč komu je to sploh dosegljivo.
Če imate veliko denarja, a ste se kljub temu pripravljeni marsičemu odreči (recimo alkoholu, drogam, kajenju, preobilni hrani, lenobi in podobnim radostim), bi morda na trenutni stopnji telesnega inženiringa lahko dosegli 120 let, v prihodnosti pa tudi 150 ali celo 200. Tisto, kar nas na koncu zafrkne, je ugasla imunost. Po svetu (pa tudi v Sloveniji) obstajajo klinike, ki se ukvarjajo z dolgoživostjo, med svoje stranke nas skušajo dobiti čim prej, da bi telesne funkcije začeli dodatno spodbujati že takrat, ko se še povsem v redu. Ker je po tem, ko je že skoraj vse zavoženo, težko popravljati. Za zdaj.
Se spominjate obešenjaške komedije Smrt ji pristoji, v kateri sta Meryl Streep in Goldie Hawn spili čudežni napoj in se potem nista starali, pa tudi umoriti ju ni bilo mogoče, ker sta se znova sestavili? Znanost namiguje, da smo precej blizu zdravilu, ki bi lahko nevtraliziralo tako imenovane zombi (strokovno se jim reče senescentne) celice, ki jih je pri določeni starosti zmeraj več, zato telo in možgani pešajo. Dokler pa čudežnega (in nedvomno zelo dragega) napitka še ni, rasejo na robu javnega zdravstva večje in manjše, bolj in manj legalne klinike za podaljševanje življenja – se pravi zdravega življenja v lepem, mladem telesu. Medicina že dolgo zna reševati življenja, lajšati trpljenje, vračati zdravje tudi v primerih, ki so nedolgo tega še pomenili smrtno obsodbo – večne mladosti do stotega leta in daleč čez pa seveda (še) ne more omogočiti.
Dolgoživost (večinoma) ni dedna
Ne glede na to, kako dolgo živimo, je večina prebivalstva v prvi polovici življenja sorazmerno zdrava, v drugi pa se začnejo težave – če bi torej ta drugi del spravili na raven prvega, je pot v dolgoživost odprta. Kaj vse dovolj premožni počnejo, da bi si podaljšali zdravi del življenja, že meji na fantastiko. Na klinikah jim menjavajo kri in vbrizgavajo številne pripravke, ki naj blokirajo to in popravijo ono, pa infuzije vitaminov in mineralov, zamenjajo organe, ko to še nikakor ni potrebno. Razne bio komore, v katerih se popolnoma obnoviš, so že nekaj vsakdanjega, industrija prehranskih dodatkov cveti vsako leto bolj; nekateri jih jemljejo na desetine hkrati. Da se razumemo – vsi ti postopki so tudi oziroma so bili najprej del uradne medicine, a se (precej izboljšani) čedalje bolj selijo med tiste, ki jih lahko plačajo.
A potolažimo se, dolgoživost ni dedna oziroma vsaj v veliki meri ni, le od 10 do največ 30 odstotkov je odvisna od naših genov, trdijo znanstveniki. Za vse drugo smo zaslužni oziroma krivi sami in okolje, v kakršnem živimo. Na nacionalki smo si prejšnji teden lahko ogledali švicarski dokumentarec Dolgoživost za vsako ceno, ki nas prepričuje, da lahko dosežemo sto in več let s preprostimi življenjskimi navadami, ki nič ne stanejo.
Kako so lahko življenje podaljšamo za 14 let?
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 4, 27. januar 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!