Alan Vitezič o začetkih skupine Društvo mrtvih pesnikov
Če danes deluje umirjeno in izkušeno, so bili začetki frontmana skupine Društvo mrtvih pesnikov Alana Viteziča vse prej kot takšni.
Ena najbolj nepozabnih prigod sega v čas, ko so s skupino služili vojaški rok v Bršljinu pri Novem mestu.
»Tik pred prisego so nas spustili, da smo šli lahko igrat na Rock Otočec. Bili smo tako evforični, da smo hitro posegli po alkoholu. Odigrali smo, kakor smo, pač bilo je veselje. Ko je Franci Kek iz tega koncerta montiral prispevek, je od našega nastopa notri dal samo občinstvo, kako poje naše komade, se pravi brez nas izvajalcev. Ampak legendarna je bila pa ta, da je za nami nastopil Pero Lovšin. Padal je po odru, komaj je držal mikrofon v roki. Ko je po nastopu prišel do nas, pa nam je dal roko in nas vprašal, kako smo. Ugotovili smo, da sploh ni bil pijan, temveč je to samo igral,« še zdaj ne more verjeti glasbenik.
Na njihovih koncertih sicer še vedno ne manjka nepričakovanih trenutkov, le da ti prihajajo od občinstva. »Na festivalu Gora Rocka je na oder prišla punca in začela peti z nami. Pozneje so jo sicer odstranili,« razlaga Alan in dodaja, da je bilo njemu to prav simpatično, tak spontan in pristen trenutek. Letos bo skupina med drugimi nastopila tudi na Majskih igrah, poseben izziv pa bo gostovanje v Beogradu, kamor jih je povabil Zoran Predin s projektom Analogna rasa, ki ga ustvarja skupaj z Nikolo Čuturilom.