Barvit vrt tudi v mrazu - spoznajte najlepše zimske trajnice
Vrt pozimi ni pust! Izberite zimzelene in suhe trajnice, ki popestrijo hladne dni, ter poskrbite za pravično jesensko čiščenje in naravno zastiranje gredic.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Čeprav se narava jeseni pripravlja na zimski počitek, življenje na vrtu takrat ne zamre, tudi med trajnicami ne. Mnoge trajnice so namreč zimzelene in ohranijo nadzemne dele pozimi žive. Marsikatera trajnica pa je lepa tudi, ko ji jeseni nadzemni deli odmrejo in čez zimo ostanejo le suha stebla in ostanki cvetja.
Tudi marsikatero vrtno opravilo lahko opravimo pozno jeseni ali pozimi, če le vreme to dopušča. Izkoristimo lepe dneve za čiščenje gredic, dognojevanje s kompostom, nameščanje zastirke in podobna drobna opravila. Predvsem pa jeseni in pozimi veliko časa namenimo drobnim užitkom ob opazovanju nenavadnih sprememb vrtne slike, ko se spreminja vreme.
Kadar sije sonce, mnoge suhe trave in druge trajnice žarijo v rumenih, rdečerjavih in drugih barvah. Kadar se med njimi plazijo meglice ali se na njih nabirajo kapljice ali ivje, trajnice dobijo spet čisto drugačno podobo. Ko pa se na njih nabirajo snežni kosmi, jih skoraj ne prepoznamo več, saj postanejo prave zimske umetnine.
Pozimi zelene trajnice
Posebno dragocene so trajnice, ki ohranijo sveže listje tudi pozimi, ko rečemo, da počivajo. Posebej pridejo do izraza v zimskih dneh, ko ni snega. Nekatere med njimi od pomladi do jeseni tudi cvetijo, druge gojimo predvsem zaradi vedno zelenih ali morda celo barvitih listov, čeprav sploh ne cvetijo ali cvetijo zelo malo.
Take so na primer zimzelene praproti, ki spadajo med posebej dragocene vrtne lepotice z na različne načine oblikovanim listjem. Uspevajo tudi v delih vrta, kamor sonce nikoli ne posije. So izjemno dolgožive in večinoma zelo nezahtevne. Tako kot med listopadnimi so tudi med zimzelenimi trajnicami nekatere bolj prilagojene življenju na polnem soncu, nekatere pa se bolje počutijo v senci.
PREBERITE TUDI:
V vseh letnih časih ohranijo listje tudi vse japonske šmarnice (Ophiopogon). Posebno uporabna je pritlikava sorta (Ophiopogon japonicus 'Minor'), s katero ob gosti saditvi na senčna ali polsenčna mesta ustvarjamo vtis »travnička«, ki ga ni treba nikoli kositi. Skoraj črno listje druge japonske šmarnice (Ophiopogon planiscapus 'Nigrescens') je enako vse leto.
Zimzeleni pisani šaš (Carex morrowii 'Ice Dance') je prav tako vedno zelen in lepo uspeva predvsem na svežih in senčnih ali polsenčnih mestih, kjer z njim ustvarjamo rastlinski pritlehni pokrovni sloj vegetacije (namesto mrtvega in tako grdega lubja ter sekancev) pod drevesi ali večjimi grmi. Z njim lahko tudi obrobljamo grede cvetočih trajnic, ki ne marajo žgočega sonca, kot so na primer liriopa in kresnice.
Neuničljive so tako na žgočem soncu kot v polsenci ali celo v senci tudi različne bergenije (Bergenia). Od nekdaj sicer poznamo le eno vrsto (Bergenia cordifolia), tisto, ki cveti že za veliko noč v svetlo rožnati barvi in ji ponekod pravijo velikonočnica. Poleg te vrste so v novejšem času na voljo tudi različne sorte, ki cvetijo nekoliko kasneje v bolj živih barvah in se jim listje pozimi obarva v rjavordečo ali celo živo rdečo ali rdečeoranžno barvo.
Različni vrtni nageljčki (Dianthus) v številnih sortah dobro uspevajo na soncu in ohranjajo sivozeleno listje, združeno v goste blazine, tudi pozimi. Tudi zelo popularne sivke imajo zimzeleno oziroma vse bolj ali manj intenzivno sivo ali celo srebrno listje. Med blazinastimi trajnicami z zelo trpežnim in tudi pozimi zelenim listjem je treba posebej opozoriti na različne timijane ali materine dušice (Thymus). Nekaj je tudi zimzelenih homulic (Sedum).
Tudi med pokrovnimi trajnicami, ki se razraščajo z nadzemnimi pritlikami, ki se ob stiku z zemljo ukoreninjajo in tako zavzemajo vedno več prostora ter jih zato ne družimo z drugimi trajnicami, je veliko takšnih, ki tla pod drevjem in grmovnicami, po brežinah in strminah ter drugje pokrivajo z zimzelenimi blazinami. Take so različne vrste zimzelena (Vinca). Naj omenim le različne sorte malega zimzelena (Vinca minor). Med zimzelene pokrovnice spada tudi stari dobri ižander (Pachisandra terminalis).
Pozimi suhe, a še vedno lepe
Zlasti med višjimi in visokimi trajnicami je veliko takih, ki jim nadzemni deli sicer jeseni odmrejo, vendar še vedno ohranijo dobršen del poletne lepote. Pravzaprav se njihov videz samo spremeni ter prinese v vrt posebne jesenske in zimske učinke. Mnoge med njimi se obarvajo rumeno, oranžno, rdečerjavo ali preprosto rjavo, v različnih odtenkih. Pozimi te barve sicer nekoliko zbledijo, vendar tudi preproste rjavorumene ostanejo zanimive, zlasti v povezavi z učinki, ki jih ustvarijo kapljice vode, ledeni kristali ali snežni kosmi.
Posebno romantičen je videz prožnih suhih travnih bilk, združenih v šope, ki plapolajo v vetru. Poleg trav bi bilo zato škoda jeseni porezati suhe nadzemne dele pri hermelikah, kresnicah, ameriških slamnikih, rudbekijah, sibirskih perunikah in še nekaterih drugih trajnicah, ki ob jesenskem odmiranju nadzemnih delov ohranijo čvrsta stebla z ostanki cvetja oziroma plodovi.
Čiščenje gredic in zimska zastirka
Že kmalu po jesenskem odmiranju pospravimo ostanke cvetja in listja pri vseh tistih trajnicah, katerih nadzemni deli se hitro polomijo in izgubijo lep videz. Takšne ostanke pospravimo na kompost ali pod določenimi pogoji vsaj nekatere uporabimo za zastirko, ki bo varovala bolj občutljive trajnice pred najhujšim suhim mrazom. Če pred hudim mrazom pade sneg, bo ta najboljše zimsko varovalo. A ob današnjih podnebnih spremembah postajata tako mraz kot tudi sneg že bolj redka pojava. Velikokrat pa z nežno organsko zastirko želimo ohranjati rahla in vlažna tla, kar je morda še važnejše kot varovanje pred pleveli.
Zato so tako imenovani moderni vrtnarjevi pomočniki – najrazličnejše folije in grobe zastirke na njih, ki vsaj v roku nekaj let (če ne že prej) povzročijo zbitost in nezračnost tal – prej uničevalci plodnosti tal kot pa dobrodošla racionalizacija dela. Vedno več ljudi k sreči spoznava zgrešenost takega »modernega vrtnarjenja« in se mu odpoveduje. Za nežne organske zastirke torej raje uporabljamo (kot to sicer marsikje počne tudi narava) odpadlo listje drevja in grmovnic, zdrobljeno žitno slamo ali zdrobljen miskant ter tudi zdrobljene odmrle dele nekaterih trajnic.
Take zastirke razporedimo na golo zemljo takoj po sajenju trajnic, pa tudi na korenine trajnic, ki so še bolj sveže posajene in še niso same prekrile tal s svojo razrastjo. Ko se bodo namreč dodobra razrasle, zastiranje ne bo več mogoče in največkrat tudi ne potrebno.
Bodo pa bolj občutljive zimzelene trajnice na kakšnem mrazišču ali izrazito vetrovni legi vedno hvaležne za zastiranje s smrekovimi vejami, ki jih uporabimo le ob najhujšem mrazu in jih na hitro lahko odstranimo ob prvi spomladanski otoplitvi. Takšna zastirka je namreč dovolj zračna in nekoliko bolj svetla, zato ne bo ogrozila zimskega življenja zimzelenih trajnic, kot bi to naredila gosta zastirka iz listja ali drugih podobnih materialov.
Tiste trajnice, ki pozimi niso zelene in so bolj občutljive, na bolj mrzlih in izpostavljenih legah pozimi lahko zavarujemo z organskimi zastirkami po vsej površini tako, da jih z njo preprosto prekrijemo. Spomladi, ko se začne nova rast, moramo zastirko odstraniti dovolj hitro, da se novi poganjki pod njo ne pretegnejo ali celo odmrejo.
Pri trajnicah, ki so močne rasti in že dodobra vkoreninjene, te bojazni ni. Veselo bodo odgnale vsako pomlad znova tudi skozi sloj zastirke, če bomo le poskrbeli, da ob koreninskem vratu ni sloj zastirke predebel. Takšni so denimo orientalski telohi, ki skozi tanek sloj listja že ob koncu zime najprej pošljejo svoja cvetna stebla, potem pa še novo listje.
Na bolj drobnih rastlinskih prebivalcih senčnih gred, kot so jetrniki, divje ciklame in podobni, bi debel sloj odpadlega listja lahko povzročil škodo, zato poskrbimo, da ga odstranimo, čim odleze sneg ali popusti najhujši mraz (če bo slučajno hujša zima), če tega nismo storili že ob koncu jeseni.
V lepih zimskih dneh bomo uživali ob pogledu na zimski vrt. Ko bo vreme temačno, megleno ali celo ledeno mrzlo, pa bomo analizirali naše pretekle vrtne uspehe in neuspehe ter načrtovali pomladanska dela, s katerimi bomo morebitne napake v zasaditvah popravili ali dopolnili že obstoječe uspešno in všečno zasajene gredice trajnic. Le na gredicah trajnic, posajenih v folije, bodo morebiti potrebne spremembe, obnova takih nasadov pa je zelo otežena ali celo nemogoča.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.