Radikalne spremembe v vodenju lahko pomenijo tveganje
Volilna skupščina Kolesarske zveze Slovenije bo 31. januarja. Za predsedniški položaj se bosta potegovala dosedanji predsednik Pavel Marđonović in izzivalec Ivan Šmon.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Zveza je že vse od 23. junija brez predsedstva, takrat je stari vodstveni strukturi potekel mandat. Posledično je bil dotedanji predsednik Pavel Marđonović zgolj zastopnik zveze za tekoče posle. "Bivši predsednik je že za januar 2021 sklicano volilno skupščino samovoljno prestavil za pol leta, ker se je ustrašil protikandidatov in z namenom, da bi si pripravil teren. Kljub pozivom nekaterih klubov in članov predsedstva je podaljšal mandat in zato je do tega prišlo," je decembra povedal Marđonović.
Nepraktičen statut
Slednji je v svojem mandatu tudi sam predlagal volilno skupščino zunaj mandata (30. november), da ta ne bi padla v čas med tekmovalno sezono. "Takrat je prišlo do pravnih nedoslednosti, saj volilna skupščina ni potrdila vršilcev dolžnosti organov za izvajanje svojih aktivnosti do volitev. Obenem je potekal tudi proces spremembe statuta, ki je izjemno zastarel in poln pravnih lukenj ter situacij, ki ne predvidevajo običajnih življenjskih situacij," je dejal Marđonović.
Po njegovih besedah je upravna enota dobila prijavo od nekoga znotraj kolesarske zveze, da organi nimajo več mandata. "Na upravni enoti so mi povedali, da je statut izjemno nepraktičen in poln pravnih lukenj, hkrati pa so nam dali navodila, da čim prej skličemo volilno skupščino. Vmes so nekateri izkoristili priložnost, da so sklicali izredno skupščino, ki je bila po mojem mnenju popolnoma nepotrebna. Mi smo želeli sklicati skupščino januarja," je še razkril zastopnik zveze.
Prav posodobitev statuta in večja pravna varnost delovanja organov zveze sta zato med ključnimi nalogami prihodnjega mandata.
Finančni preobrat kot temelj nadaljnjega razvoja
Marđonović v programu izpostavlja predvsem finančno stabilizacijo in rast KZS v preteklem mandatu. Letni proračun se je po njegovih navedbah povečal z okoli 800.000 evrov na več kot 2,4 milijona evrov, pri čemer so se sponzorski prihodki večkratno povečali. Zveza je izboljšala plačilno disciplino, prešla iz izgube v pozitiven društveni sklad ter sklenila več dolgoročnih sponzorskih pogodb, ki zagotavljajo stabilnejše financiranje tudi v prihodnje.
Posebej poudarja, da se zaupanje sponzorjev in partnerjev gradi dolgoročno ter da nenadne in radikalne spremembe v vodenju lahko pomenijo tveganje za odnose, ki so bili vzpostavljeni v zadnjih letih.
10 ključnih točk programa Marđonovića
1. Finančna stabilnost in nadaljnja rast proračuna
2. Krepitev sponzorskih partnerstev
3. Posodobitev statuta in večja pravna varnost
4. Profesionalizacija delovanja zveze
5. Uravnotežen razvoj vseh kolesarskih disciplin
6. Krepitev reprezentančnih programov
7. Podpora klubom in ohranjanje stroškovne dostopnosti
8. Večja medijska prepoznavnost kolesarstva
9. Izpeljava evropskega prvenstva 2026
10. Veliki mednarodni projekti prihodnosti
Poudarek na uravnoteženem razvoju vseh disciplin
Pomemben del programa je namenjen nadaljnji podpori klubom in reprezentancam v vseh panogah slovenskega kolesarstva. Marđonović izpostavlja izboljšane pogoje za cestne reprezentance, zlasti mladinske in ženske, okrepljen program kolesarstva na stezi ter dodatna vlaganja v gorsko kolesarstvo, BMX, 'pumptrack' in amaterske programe.
Po njegovih besedah je cilj uravnotežen razvoj vseh disciplin, ob upoštevanju njihovih posebnosti, hkrati pa ohranjanje višine članarin, licenčnin in startnin kljub rasti stroškov. Posebno mesto v programu ima tudi parakolesarstvo, ki ga vidi kot sestavni del celovitega razvoja športa.
Profesionalizacija delovanja in večja prepoznavnost
V preteklem mandatu je bila okrepljena pisarna KZS, izboljšani so bili delovni pogoji in logistična podpora, v prihodnje pa Marđonović napoveduje nadaljnjo profesionalizacijo operativnega vodenja. To vključuje jasnejšo delitev odgovornosti, bolj pregledne notranje procese ter učinkovitejše delovanje organov zveze.
Del programa je tudi okrepljeno komuniciranje in večja medijska prisotnost vseh disciplin. Kot pomemben dosežek izpostavlja prenose državnih prvenstev na nacionalni televiziji ter okrepljeno prisotnost kolesarstva v medijih in na družbenih omrežjih.
Veliki mednarodni projekti in kontinuiteta vodenja
Kot enega največjih uspehov mandata Marđonović navaja pridobitev evropskega prvenstva v cestnem kolesarstvu 2026, ki ga vidi kot organizacijski, finančni in razvojni mejnik za slovensko kolesarstvo. KZS sodeluje tudi pri državni kandidaturi za veliki start Dirke po Franciji, v prihodnjem mandatu pa si želi še kandidature za svetovno prvenstvo in organizacije dodatnih velikih mednarodnih tekmovanj.
Po njegovih besedah ti projekti zahtevajo stabilno, izkušeno in odgovorno vodenje. Kontinuiteto razume kot nadgradnjo doseženega, odpravo zaznanih pomanjkljivosti in ustvarjanje trdnih temeljev za dolgoročno uspešno delovanje Kolesarske zveze Slovenije.
Kjer je šport doma
Dnevni izbor najnovejših rezultatov, tekem in zgodb iz sveta športa, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
