S tribune: Testirajte še med dirko
Tadej Pogačar je s svojo peto zmago na dirki po Franciji vsaj v mojih očeh zabetoniral status najboljšega kolesarja vseh časov.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Tadej Pogačar je s svojo peto zmago na dirki po Franciji vsaj v mojih očeh zabetoniral status najboljšega kolesarja vseh časov. Slovenski as je na letošnji dirki dobil kar pet etap, skupno že 26. Roko na srce, njegov peti prihod na Elizejske poljane v rumeni majici je bil zelo verjeten že po šesti etapi, ko je osvojil Tourmalet in prvega med navadnimi smrtniki Jonasa Vingegaarda odpihnil za več kot dve minuti in pol. Pogijevo zmago pa je v kamen vklesal nesrečen padec danskega kolesarja na 15. etapi.
Veliko bolj od Pogijeve zmage je javnost zanimal ravno usoden padec praktično edinega, ki na dober dan lahko konkurira vesoljcu s Klanca. Ta naj bi bil po mnenju mnogih posledica nerazumljive dopinške kontrole, ki so jo pri Vingegaardu opravili ob dveh ponoči pred pomembno gorsko etapo, pri Pogačarju pa tri ure kasneje.
Vnele so se teorije zarote o tem, ali protidopinške komisije s tem želijo pomagati mlademu francoskemu dragulju Paulu Seixasu (ta namreč kontrole ni bil deležen), spet drugi so negodovali nad tem, da dopinški testi ob tako nehumani uri preprečijo prepotreben počitek kolesarjem na tako zahtevni dirki, kot je Tour.
Nihče ne more trditi, da je kontrola ob tako nekonvencionalnem času povzročila Vingegaardov padec, prav tako nihče z gotovostjo ne more trditi nasprotno (razen njega samega). Dejstvo je, da so takšne kontrole neizogibne, sam pa menim, da bi jih moralo biti še več.
Dobro vero oboževalcev je ta šport, kar se dopinga tiče, dokončno izgubil po aferi Lancea Armstronga. Obenem pa je to edini način, da regulatorji ujamejo nepoštene kolesarje, ki v mikro odmerkih zaužijejo različne substance in jih njihovo telo izloči v zgolj nekaj urah. Če peloton želi, da gledalci, ki glede na izključno oglaševalsko financiranje kolesarskih ekip, športu omogočamo relevantnost, potem mora biti denimo Pogačarjev rekordni vzpon na Alpe d'Huez čist kot solza. Tudi za ceno neprespane noči, dokler šport ne pridobi ponovnega zaupanja.
Rekord, ki bi v teoriji moral biti nedotakljiv (Marco Pantani je v devetdesetih letih bil namreč do škrg napolnjen z eritropoetinom), je Pogi namreč presegel za več kot minuto. Ravno zaradi tistega testa ob petih zjutraj pa sam verjamem, da je 100-odstotno legitimen.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
