Gregor Rakovič: Upam, da bom nekoč prekosil Bertonclja
Zdaj 21-letni Mariborčan velja za novega slovenskega aduta na konju z ročaji, kjer nadaljuje tradicijo Mira Cerarja in Saša Bertonclja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Gregor, ki trenira pod nadzorom trenerja Aljaža Vugrinca, se je lani najprej izkazal s petim mestom na evropskem prvenstvu v Leipzigu, nato pa še z desetim na svetovnem prvenstvu v Džakarti, kjer je mesto med finalisti zgrešil le za 67 tisočink. S tem je napovedal preboj med najboljše na tem orodju, tudi letos pa bo imel veliko priložnosti za dokazovanje. Prvo že ta konec tedna na svetovnem pokalu v Cottbusu.
Lani je na EP načrtoval preboj v finale, ki pa se mu ni zdel sam po sebi umeven: »Na tekmi je vedno tako, da moraš pokazati vsaj 80 odstotkov tega, kar znaš. Sam sem pokazal 90 odstotkov že v kvalifikacijah in v finalu to še nadgradil. Na SP sem nato dodal še pet odstotkov, kar je v našem športu že kar veliko.«
Izgubljen po koncu SP
Kot pravi, se je po vrnitvi s svetovnega prvenstva počutil kar nekoliko izgubljenega: »Prej sem imel vse izplanirano do konca, po vrnitvi domov pa nisem več vedel, kaj naj počnem. Letos si moram to načrtovati malce drugače in takoj po koncu sezone oditi na počitnice ter si spočiti glavo. Posledično sem se tudi nekoliko pretreniral in staknil nekaj manjših poškodb, kar me je nekoliko zaviralo v pripravah na novo sezono. Več sem tudi delal na tehniki, ki pomaga, da se te preobremenitve dogajajo manj. Telesno sem zdaj pripravljen še bolje kot v lanski sezoni. Res pa je, da mi za Cottbus morda manjka teden dni, ki sem ga izgubil, da bi imel do te prve tekme dovolj ponovitev.«
Vaja odslej še zahtevnejša
Načrti glede same vaje še naprej ostajajo enaki: »V prvem delu sezone bom svoji prejšnji vaji dodal zgolj desetinko, kar pomeni, da bom enega od elementov zamenjal s težjim drugim. Ob koncu tega dela pa vaji nameravam dodati še en element, ki je tudi že v pripravi. To bi vajo dvignilo še za dve desetinki, kar bi na lanskem SP zadoščalo za zlato odličje, seveda ob brezhibni izvedbi. Za EP in SP, ki sta sicer še daleč, pa imam pripravljen še en zelo težak element, ki pa bo verjetno rezerviran le za finale evropskega prvenstva, medtem ko ga bom na svetovnem prvenstvu morda vključil že v kvalifikacijah.«
Za druga orodja ni časa
Mladi študent strojništva se je precej zgodaj specializiral le na konja z ročaji. »Trenerji so že od malega vedeli, da sem dober na tem orodju. V fazi rasti sem imel veliko težav s poškodbami in spremembo motorike, tako da se na mladinskih tekmah nisem mogel izkazati v takšni meri, kot bi se lahko. Na drugih orodjih sicer še vedno delam osnove, ki so potrebne za ohranitev celotnega gibanja,« bi na njih nastopil samo, če bi bilo to potrebno za ekipo. Sam pravi, da bi si sicer želel tekmovati tudi na drugih orodjih, a da se to enostavno ne da: »Specializacija se je začela s prehodom na fakulteto, ko enostavno ni bilo več dovolj časa, da bi treniral še druga orodja in na njih napredoval. Letos bi rad tudi diplomiral in se vpisal na magisterij.«
Z izkoristkom je kot pri strojništvu
Pred Rakovičem je za uspehe na konju z ročaji skrbel Sašo Bertoncelj, ki se lahko pohvali s tremi odličji z evropskih prvenstev, srebrom in dvema bronoma. Ta mu včasih tudi pomaga s kakšnim nasvetom. »Zdaj bi lahko že rekel, da je najin odnos že prijateljski. Ima nekaj dobrih nasvetov, a po večini se druživa iz bolj zabavnih namenov. Definitivno pa je bil moj vzornik. Pogledal sem si tudi nekaj njegovih videov in od njega gotovo nekaj pobral. Imam pa še višje cilje od teh, ki jih je dosegel on, tako da upam, da ga bom nekoč tudi prekosil,« je s tem nakazal svoje ambicije.«
Na fakulteti imajo do njegovih gimnastičnih obveznosti dovolj razumevanja: »Zelo mi gredo na roke, tako da sem s tem zelo zadovoljen. Nekajkrat so mi profesorji na izpitu sicer rekli, da me prej še niso videli, a mi nihče glede tega ni delal težav. Morda pomaga, da sem že nekaj dosegel in sem zdaj malce bolj prepoznaven. Študiram v prostem času, pri čemer si moram dan organizirati kar na deset minut natančno.«
Ne glede na vse obveznosti pa vedno najde tudi nekaj časa zase: »S prijatelji igramo nogomet, za konec tedna, če nimam tekem, tudi kam gremo. Pomembno je tudi to, kako izkoristim čas vožnje, ko se nekam vozim ali na kaj čakam. Čas mora biti izkoriščen čim bolje. To je povezano tudi z mojim študijem, saj gre tudi pri strojništvu veliko na izkoristke in optimizacijo.«
Kjer je šport doma
Dnevni izbor najnovejših rezultatov, tekem in zgodb iz sveta športa, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
