Kaj jedo otroci stoletnikov? Nova raziskava razkriva zanimive navade
Otroci ljudi, ki dočakajo 100 let, imajo nekoliko bolj kakovostno prehrano kot povprečni starejši odrasli, kaže nova raziskava. A tudi njihov jedilnik ni popoln.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Raziskovalci z Univerze Boston so analizirali prehranske vprašalnike 457 starejših odraslih, vključenih v New England Centenarian Study, eno največjih raziskav dolgoživih družin na svetu. Večina sodelujočih je bila odraslih otrok stoletnikov.
Ugotovili so, da so se ti odrasli pri kakovosti prehrane odrezali nekoliko bolje kot primerljive skupine starejših odraslih v ZDA. Največ dobrih točk so dosegli pri uživanju sadja, zelenjave, zelenolistne zelenjave, fižola, morske hrane in kakovostnih beljakovinskih živil, kot so ribe in manj predelano meso.
Razmeroma dobro so se odrezali tudi pri omejevanju soli, dodanega sladkorja in rafiniranih žit. To je pomembno, saj prav pretirano uživanje teh živil povezujemo z večjim tveganjem za kronične bolezni, med drugim bolezni srca in ožilja ter sladkorno bolezen tipa 2.
Tudi pri njih jedilnik ni popoln
Kljub temu raziskava kaže, da otroci stoletnikov niso dosegli priporočenih količin pri več pomembnih živilih. Premalo so uživali predvsem polnozrnata žita, stročnice, sojine izdelke in oreščke.
Prav ta živila so pogosto del priporočil za zdravo prehrano, saj vsebujejo vlaknine, rastlinske beljakovine, minerale in zdrave maščobe. Fižol, leča, čičerika, ovseni kosmiči, polnozrnat kruh in pest oreščkov so zato preprosti dodatki, ki lahko izboljšajo vsakdanji jedilnik.
Prehrana ni edini ključ do dolgega življenja
Raziskovalci poudarjajo, da študija ne dokazuje, da je prav prehrana razlog za dolgoživost teh družin. Šlo je za opazovalno raziskavo, podatki pa temeljijo na prehrani, o kateri so udeleženci poročali v enem samem obdobju.
Kljub temu ugotovitve potrjujejo, da se v dolgoživih družinah pogosto pojavljajo bolj zdravi življenjski vzorci. Pomembno vlogo ima tudi izobrazba, saj so ljudje z višjo stopnjo izobrazbe dosegali boljše prehranske rezultate.
Sporočilo raziskave je zato precej preprosto: za zdravo staranje ni potrebna popolna dieta, temveč vsakodnevne dobre izbire. Več zelenjave, sadja, rib, stročnic, polnozrnatih žit in oreščkov ter manj sladkorja, soli in močno predelanih živil je osnova, ki lahko dolgoročno podpira zdravje.
