Prvi prenosi v živo: Toni Sailer, Sophia Loren in močna ekipa Slovencev
Olimpijske igre v Italiji praznujejo jubilej. Pred natanko 70 leti so v Cortini d’Ampezzo že potekale zimske olimpijske igre. Bile so nepozabne in čas je bil buren.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
26. januarja 1956, torej sedem desetletij pred vrnitvijo iger 6. februarja 2026, so se začele prve zimske olimpijske igre v Italiji, na kateri je nastopalo 32 držav, 821 športnikov pa je nastopilo v šestih športih. Prinesle so preskok v moderno dobo in vrsto velikih zvezd, ki so zaznamovale svetovni šport.
Preberite tudi:
Leta 1944 odpovedane ZOI v Cortini
Prve olimpijske igre v Cortini d’Ampezzo so se začele 26. januarja 1956, potem ko je bil prvotni debi leta 1944 odpovedan zaradi vojne. Začele so se igre, ki so se zapisale v zgodovino – ne le zato, ker so navijači umetnostnega drsanja na led metali celo večerjo. V Cortini d'Ampezzo so prvič nastopili tudi športniki iz Sovjetske zveze, ki so že v uvodnem olimpijskem nastopu zasenčili vso konkurenco in osvojili največ kolajn, vključno z zlatom v hokeju, kjer so končali dolgoletno vladavino reprezentance Kanade.
Kamera na Sophii Loren namesto na zlati Colliard
Cortina 1956 je bila, 32 let po premiernih zimskih igrah v Chamonixu, prva prava olimpijada medijske moderne dobe. Prvič so bila tekmovanja v živo po televiziji – oziroma so kamere med tekmami pogosto uhajale drugam. Med švicarskim zlatom v slalomu za ženske je režija RAI raje kazala znane obraze na tribunah.
»Namesto filmske zvezdnice Sophie Loren bi morali snemalci raje pokazati Renée Colliard,« je po njenem zmagovalnem nastopu pripomnil švicarski komentator.
Odločilno prispevale k razvoju
Kljub temu so igre odločilno prispevale k razvoju zimskih olimpijskih iger. Čeprav so neposredni televizijski prenosi nekoliko zmanjšali obisk na prizoriščih, so milijoni gledalcev po svetu lahko spremljali uspehe velikih junakov Cortine, kot sta bila Toni Sailer, ki je Avstriji prinesel tri zlate medalje v alpskem smučanju, in Šved Sixten Jernberg s štirimi zlatimi medaljami v smučarskem teku.
Sanjska kulisa in veliki uspehi
Podobe iz Cortine so – ne le zaradi »La Loren« – ustvarile idealizirano sliko lepote zimskih športov: smučarske tekme pred osupljivo kuliso masiva Tofane, elegantna športna prizorišča, kot je bila skakalnica Trampolino Italia, svetlobni učinki in sodobno merjenje časa. Cortina je bila izjemen uspeh.
Slovenci v Cortini 1956
V jugoslovanski odpravi je bilo 15 slovenskih olimpijcev, večinoma pa so bili smučarski tekači, ki so bili seveda proti zahodnim državam in Rusom na pol amaterji.
- V alpske smučanju so nastopili Franc Cvenkelj, Ludvik Dornig, Jože Ilija in Slava Zupančič.
- V smučarskih skokih so nastopili Janez Gorišek, Janez Polda, Albin Rogelj in Jože Zidar, ki je bil z 22. mestom najboljši med izbrano ekipo.
- V smučarskih tekih so Jugoslavijo zastopali Amalija Belaj, Zdravko Hlebanja, brata Cveto in Janez Pavčič, Blaženka Vodenlič, Mara Rekar in Štefan Robač.
- Ena najmlajših članica jugoslovanske odprave na igrah v Cortini leta 1956 je bila takrat dvajsetletna Celjanka Amalija Belaj, ki je v smučarskem teku na 10 km osvojila 38. mesto, v štafeti 3x5 km pa je bila deveta. Olimpijka še vedno čila in zdrava živi v Celju, za Delo pa se je tako spominjala svojega veselja ob uvrstitvi na olimpijske: »Mama mi je rekla, naj ostanem doma, saj se je v času iger poročil moj brat. V družini nas je bilo devet otrok, zato sem ji odvrnila, da bo porok še veliko, olimpijske igre pa so samo ene. In tako sem šla.«
Kjer je šport doma
Dnevni izbor najnovejših rezultatov, tekem in zgodb iz sveta športa, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
