Nebojša Tejić/STA

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Doslej najobsežnejši projekt renaturacije Mure je bil vreden 4,6 milijona evrov, del zgrajene infrastrukture pa bodo predali v upravljanje lokalnim skupnostim.

Osrednji cilj projekta je bila obnova vodnih, gozdnih in travniških življenjskih okolij ob Muri, ki se varujejo v okviru mreže Natura 2000. Kot je povedal vodja projekta Aleksander Koren z mariborske območne enote Zavoda za varstvo narave, so uredili več kot 106 hektarjev različnih mokrotnih habitatov.

"Obnovili smo deset hektarjev mokrotnih travnikov, 32 hektarjev poplavnih gozdov, dve mrtvici, izkopali 20 mlak, renaturirali tri kilometre reke Mure, več kot devet kilometrov stranskih rokavov Mure povezali z glavnim tokom, odkupili skoraj 30 hektarjev zemljišč in na 12 točkah vzdolž Mure vzpostavili interpretacijsko infrastrukturo," je naštel.

Rešiti želijo okoljsko problematiko

Ukrepi so bili po Korenovih besedah načrtovani in izvedeni tako, da prispevajo k reševanju širše okoljske problematike reke Mure, od poglabljanja rečnega dna, propadanja poplavnih gozdov, do zagotavljanja ustreznih količin kakovostne pitne vode. "Vse to je odvisno od zdravja ekosistema reke Mure in k vsemu temu bodo košček tudi k poplavni varnosti dodali ukrepi, izvedeni na terenu," je sklenil Koren.

Na 32 hektarjih poplavnih gozdov so skupno zasadili 124.970 sadik različnih drevesnih vrst, na treh hektarjih gozdov v Murski šumi pa pomladili poplavni gozd z gozdno pašo krškopoljskih prašičev. Vzdolž Mure so vzpostavili tudi tri interpretacijske centre, štiri učne poti in pet interpretacijskih poligonov. Ker je bila večina ukrepov izvedenih tako, da so omogočili naravne procese, na območjih projekta v prihodnje ne pričakujejo posebnih vzdrževalnih posegov.

Za interpretacijsko infrastrukturo, ki je namenjena obiskovalcem, bodo z občinami, kjer je ta infrastruktura postavljena, sklenili sporazume in jo predali v upravljanje in vzdrževanje lokalnim skupnostim, je še napovedal Koren.

V projektu so sodelovali Zavod za varstvo narave, ministrstvo za naravne vire in prostor, direkcija za vode, Zavod za gozdove Slovenije, družba Slovenski državni gozdovi, občina Velika Polana in Razvojni center Murska Sobota.