osebni arhiv

Za trenutke, ko se meja med tem, kar čutimo, in tem, kar kažemo drugim, začne nevarno brisati. Borgli je mednarodno prepoznavnost dosegel s filmom Dream Scenario, v katerem je skozi absurdno premiso raziskoval kolektivno percepcijo in identiteto. V tem novem filmu pa se pogled obrne navznoter – v partnerski odnos, kjer ni več množice, temveč le dva človeka in njuna interpretacija resničnosti.

Film in TV

Gluha

Čeprav film Drama žanrsko označujejo kot romantično dramo, gre pravzaprav za delo, ki spodkopava pričakovanja klasične ljubezenske zgodbe. Borgli je znan po tem, da neprijetnost uporablja kot pripovedno orodje. Dialogi niso zgolj izmenjava informacij, temveč razkrivajo razpoke v samozaznavanju likov. Tišina v njegovih filmih pogosto pove več kot izrečene besede, dolgi pogledi pa ustvarjajo občutek, da liki nenehno preverjajo, ali jih drugi dojemajo »pravilno«.

V središču je par, ki se sooči z razkritjem, ki destabilizira njun odnos. Namesto spektakularnih zapletov je pred nami subtilna psihološka napetost: dvom, projekcije, interpretacije drobnih gest. Borgli pogosto tematizira idejo, da ljudje igrajo vlogo v lastnem življenju – da ljubezen včasih postane predstava, ki jo izvajamo za partnerja, prijatelje ali družbo. V tem smislu naslov filma deluje skoraj ironično: drama ni nujno v velikih izbruhih čustev, temveč v tihem razkroju zaupanja.

Estetsko film sledi minimalističnemu pristopu, značilnemu za produkcije studia A24, ki podpira avtorske projekte. Kamera se zadržuje na obrazih in intimnih kotičkih stanovanja, vsakodnevne prizore pa spremeni v prostor napete banalnosti, kjer vsak pogled in gib razkrivata čustveno kompleksnost likov. Glasba Daniela Pembertona dodaja subtilno, a prodorno plast – zadržane melodije, prekinjene z nepričakovanimi disonancami, kar poudarja notranje nemire in napetosti, ki prežemajo skoraj vsak trenutek.

Preberite tudi:

Osebna rast

Aki in Kiki

Novice

Kriza je znova zares udarila najšibkejše