Franc Branislav Brečko

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Leto 2026 bo v zgodovino zapisano kot eno najuspešnejših let za belo štorkljo. Po podatkih Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je letos v Sloveniji gnezdilo rekordnih 346 parov belih štorkelj, iz slovenskih gnezd pa je poletelo 773 mladičev, kar je drugi najboljši rezultat od začetka spremljanja vrste leta 1999.

K ugodnemu stanju populacije pomembno prispevajo mile zime, zaradi katerih štorklje skrajšujejo svoje selitvene poti, ki so najnevarnejša obdobja njihovega življenja. Tako so štorklje začele prezimovati v Evropi – v zadnji zimi najmanj 30 tudi v Sloveniji, kar je največ doslej.

Porast populacije beležimo tudi na območju pristojnosti novomeške enote Zavoda RS za varstvo narave. Na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju je evidentiranih 80 gnezd bele štorklje, od katerih je bilo letos zasedenih 60. Iz gnezd je uspešno poletelo 133 mladičev.

Največ, pet mladičev, je bilo v Dolenjem Gradišču pri Šentjerneju. Popis je tudi priložnost za pogovor z domačini, ki z veseljem delijo zanimive informacije o poteku gnezdenja, bojih za gnezdo in prihodu štorkelj. Prav tako popisovalci pregledajo gnezdo in ocenijo njegovo stanje.

Bela štorklja je tesno povezana s tradicionalno mozaično kulturno krajino, ekstenzivnimi travniki, pašniki in mokrotnimi območji, kjer najde dovolj hrane za uspešno vzrejo mladičev. Čeprav vrsta dobro prenaša visoke temperature, lahko dolgotrajna suša zmanjša dostopnost hrane in vode, kar najbolj prizadene mladiče, ki še niso tako izkušeni in iznajdljivi.

Zaradi letošnjih kritičnih sušno-toplotnih razmer je poletelo nekoliko manj mladičev, kot je bilo pričakovati. Vendar ohranjanje pestrih travniških habitatov in mokrišč kot glavnih prehranjevalnih površin ter skrb za varna gnezda ostajata ključna ukrepa za dolgoročno ohranjanje vrste.

Letošnji rezultati kažejo, da se bela štorklja vsaj za zdaj še uspešno prilagaja spreminjajočim se podnebnim razmeram. Rekordne številke v zadnjih štirih letih so spodbuden kazalnik stanja vrste in hkrati opomin, da je za njeno dolgoročno ohranitev nujno nadaljnje varovanje kakovostne kulturne krajine, od katere je bela štorklja življenjsko odvisna.