V vodi dve tisočletji: rimski sod razkriva, kaj se je dogajalo na Vrhniki
Skoraj 2000 let je ležal pod zemljo, potopljen v vodi, danes pa razkriva podrobnosti iz življenja Rimljanov na Vrhniki, ki bi sicer verjetno za vedno ostale skrite.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Lesen sod, odkrit na arheološkem najdišču Kočevarjev vrt na Vrhniki, je posebna najdba, saj so se poleg lesenih desk ohranili celo njegovi obroči iz šibja, vrezani napisi in žig. Kaj so Rimljani prevažali v njem, kdo je bil njegov lastnik in zakaj so ga pozneje uporabili za gradnjo zbiralnika vode?
Sod so izdelali iz 26 jelovih dog
Rimski sod so arheologi odkrili pozno poleti 2020 med izkopavanji na Kočevarjevem vrtu na Vrhniki. Njegova izjemna ohranjenost je posledica posebnih razmer, v katerih je prestal skoraj dve tisočletji. Ker je bil potopljen v vodi, je bil les zaščiten pred hitrim propadanjem.
Sod je sestavljalo 26 približno 1,7 metra dolgih jelovih dog, ki so jih povezovali obroči iz šibja. Analiza je pokazala, da je bil izdelan po letu 27 pred našim štetjem.
»Odkritje soda nas je vsekakor presenetilo, saj gre za redko najdbo. Še posebej nas je navdušila njegova izjemna ohranjenost. Poleg lesenih desk so se ohranili celo obroči iz šibja, na lesu pa tudi vrezani napisi in vžgan žig,« je povedal Matej Draksler iz Skupine STIK, ki je vodil arheološka dela.
Zanimiva je tudi njegova poznejša uporaba. Ko sod ni več služil prvotnemu namenu, so ga Rimljani uporabili za utrditev sten zbiralnika vode. Delno so ga napolnili z apnenčevim gruščem, ki je verjetno deloval kot filter.
Arheološke raziskave so pokazale, da so imeli Rimljani na tem območju precej težav z visoko podtalnico in poplavljanjem Ljubljanice. Pred gradnjo objektov so zato zemljišče osušili s sistemom odvodnih jarkov. Odkriti ostanki objektov, jarkov in vodnih zbiralnikov pričajo o premišljenem načrtovanju poselitve.
Napisi razkrivajo menjavanje lastnikov
Najzanimivejši del najdbe so oznake, ki so se ohranile na lesu. Arheologi so odkrili tri vrezane napise in vžgan žig. Takšne oznake so lahko razkrivale izdelovalca soda, trgovca, lastnika ali podatke o blagu, ki ga je vseboval.
Anja Ragolič z Inštituta za arheologijo je vžgani žig prebrala kot P(ublius?) [---] L[---], kar nakazuje ime Publij in še eno ime, ki se začne s črko L.
Posebej zanimivi sta rimski številki XXX in XXI. Po razlagi raziskovalcev bi lahko pomenili, da je sod vsaj enkrat zamenjal lastnika, saj se je količina spremenila s 30 na 21, vsebina pa naj bi ostala enaka. Tudi napis »S A X« verjetno predstavlja okrajšavo imena.
Kaj natančno so prevažali v njem, ni mogoče zanesljivo ugotoviti. Najverjetnejši kandidat je vino, saj so Rimljani lesene sode uporabljali predvsem za njegovo shranjevanje in prevoz. V njih pa so lahko hranili tudi vodo, pivo, kis, žito, sol, jabolka in celo jajca. Med zanimivejšimi izdelki je bil garum, priljubljena fermentirana ribja omaka, ki je bila pomemben del rimske prehrane.
Leseni sodi so bili sicer praktični tudi zaradi svoje konstrukcije. V nasprotju s krhkimi keramičnimi posodami in amforami so bili primerni za prevoz večjih količin blaga, po izpraznitvi pa so jih lahko uporabili za druge namene. Tudi rimski sod z Vrhnike je tako dobil drugo življenje.
Vrhnika je bila pomembno rimsko trgovsko središče
Najdba ni zanimiva samo zaradi svoje starosti, ampak tudi zaradi prostora, v katerem je bila odkrita. Današnja Vrhnika je bila v rimskem obdobju znana kot Navport oziroma Nauportus. Naselbina je imela pomembno prometno in trgovsko vlogo, saj je ležala ob povezavi med Akvilejo in Emono ter ob začetku plovne poti po Ljubljanici.
Blago, ki so ga trgovci pripeljali iz severne Italije, so na Vrhniki pretovarjali z vozov na plovila in ga po rekah prevažali naprej proti Donavi. Navport je bil pomembna prekladalna postaja, prek katere je potekala tudi oskrba rimske vojske.
Prav zato so arheološke najdbe s tega območja dragocen vir informacij o trgovini, gospodarstvu in vsakdanjem življenju v zgodnjem rimskem obdobju.
Na novi razstavi, kjer bodo predstavili sod z Vrhnike, bodo pokazali tudi dogo drugega rimskega soda, ki so ga leta 2019 odkrili na Cimpermanovi ulici v Ljubljani. Posebnost te najdbe je vrezani napis »I ˃ VI«, ki bi lahko označeval pošiljko, verjetno vina, namenjeno šesti centuriji, torej delu rimske vojaške enote.
Zakaj se sod suši že štiri leta?
Pot od arheološkega najdišča do muzejske vitrine pa je bila dolga. Za ohranitev občutljivega, z vodo prepojenega lesa so poskrbeli strokovnjaki restavratorskega centra zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Kot pojasnjuje Katja Kavkler, je les v takšnih razmerah izjemno občutljiv. Voda je sicer upočasnila njegovo razgradnjo in ohranila obliko, toda prehitro sušenje bi lahko povzročilo nepopravljive poškodbe, razpoke in deformacije.
Konservatorji so doge najprej očistili in jih nato utrdili z melaminsko smolo ter namestili na posebej izdelano stojalo, ki omogoča ohranjanje prvotne oblike.
Nadzorovano sušenje se je začelo leta 2022 in še ni končano, obiskovalci muzeja pa bodo tako lahko spremljali tudi del konservatorskega postopka, ki je pri tako redkih lesenih najdbah skoraj tako zanimiv kot sama arheološka zgodba.
Razstava se odpira na martinovo
Razstava Sod, ki je v vodi preživel dve tisočletji bo v zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana na ogled od 11. novembra 2026 do 21. marca 2027.
Kustosinja Bernarda Županek je pojasnila, da so se za odprtje na martinovo odločili tudi zaradi domneve, da so v sodu nekoč prevažali vino. Neposrednega dokaza za to sicer nimajo, vendar je vino predstavljalo pomemben del rimskega vsakdana, gospodarstva in družabnega življenja.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
