3. razvojna os, Civilna iniciativa DRK in odstranjena peticija
V Novem mestu oziroma natančneje na spletu se je pojavila še ena civilna iniciativa, ki se ukvarja z južnim krakom 3. razvojne osi.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Novem mestu oziroma natančneje na spletu se je pred časom, kot smo poročali, pojavila še ena civilna iniciativa, poimenovana DRK (Dolenjski razvojni klub), ki je ljudi vabila k podpisu spletne peticije, s katero podpirajo gradnjo južnega kraka 3. razvojne osi po predvideni trasi.
Podpisniki peticije, ki pa je, kot je vidno na povezavi, trenutno zaradi zahteve informacijskega pooblaščenca v zvezi z varovanjem osebnih podatkov umaknjena, zahtevajo, da država nemudoma sprejme ukrepe za začetek gradnje južnega dela tretje razvojne osi po predvideni trasi, da vsi deležniki pri svojih ravnanjih upoštevajo širši javni interes, da država preuči in spremeni zakonodajo, ki omogoča neskončno zavlačevanje postopkov pri strateških infrastrukturnih projektih, in da preveri kredibilnost podpisov civilne iniciative, ki nasprotuje predvideni trasi.
Pred umikom peticije dva tisoč podpisov
Na spletni strani se predstavljajo kot skupina mladih entuziastov, njihovi člani pa naj bi bili študenti, upokojenci in posamezniki, zaposleni v javnem ali zasebnem sektorju, nekateri imajo svoja podjetja.
Člani so sicer anonimni, uporabnike spleta pa so pozvali k podpisu spletne peticije, poimenovane Začnimo z gradnjo 3. razvojne osi jug – STOP BLOKADAM!, pri čemer mora oziroma je moral podpisnik peticije mora vpisati svoje ime in priimek in elektronski naslov, na katerega potem dobi sporočilo, prek katerega mora potrditi svoj podpis. Pozivu Dolenjskega razvojnega kluba, s kratico poimenovanega DRK, se je pred umikom peticije s spleta, odzvalo več kot dva tisoč ljudi.
Skupina anonimna
Ne glede na anonimnost skupine, ki stoji za civilno iniciativo, so njene pobude povsem legitimne. Člani civilne iniciative DRK so med drugim zapisali: "Ugotovili smo, da zaradi zastojev v postopkih ne stojijo le veliki infrastrukturni projekti. Onemogočena je tudi izvedba številnih nujnih posegov v mestu: obnova križišča v Žabji vasi, sanacija dotrajanega mostu v Ločni, izboljšanje prometne varnosti in normalna mobilnost v mestu ter povezava z Belo krajino. Novo mesto se duši v prometnih zastojih, Bela krajina pa ostaja prometno odrezana od matične države.
Vsaka prometna nesreča, vsako delo na cesti ali okvara vozila pomeni popoln prometni kolaps. Posledice tega so slabša kakovost življenja, slabša prometna varnost in slabša konkurenčnost gospodarstva celotne regije," kar nedvomno drži.
Naslovnikov ni treba prepričevati
Je pa zanimiva njihova najava, da bodo zbrane predpise predali pristojnim ministrom oziroma novi vladi. Svojo peticijo torej naslavljajo na nekoga, ki že ima ta interes. Interes vseh vlad in ministrstev, ki so se ukvarjali s problemom gradnje južnega kraka 3. razvojne osi skozi Novo mesto, je bil, očitno, da se ta začne graditi čim prej in to po predvideni trasi. Tak je tudi interes Darsa, Mestne občine Novo mesto in belokranjskih občin.
Gradnji po predvideni trasi nasprotujejo zgolj bližnji sosedi načrtovane ceste in mostu in nekateri krajani Mačkovca, povezani v Civilni iniciativi 3. razvojna os -jug.
Zadeva je v rokah sodišča
Začetek gradnje pa ni odvisen od odločitve kateregakoli "pristojnega" ministrstva, na katere bi DRK naslovil peticijo, pač pa zgolj od odločitev sodišč v zvezi s pritožbami in tožbami Civilni iniciative 3. razvojna os -jug na že večkrat izdano gradbeno dovoljenje.
Zahteve vladi, naj nemudoma začne z gradnjo, so tako nesmiselne, saj tega brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja država oziroma Dars kot investitor ne more in ne sme storiti.
Je pa Družba za avtoceste Republike Slovenije dopolnila vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo prvega odseka južnega dela tretje razvojne osi in jo konec minulega meseca, kot smo poročali, oddalo, tako da bo ministrstvo za naravne vire in prostor o gradbenem dovoljenju lahko odločalo znova.
Upravno sodišče je namreč lani julija sprejelo sodbo v zvezi s tožbo Civilne iniciative 3ROS – jug, ki se je pritožila na gradbeno dovoljenje za gradnjo prvega odseka hitre ceste na južnem delu tretje razvojne osi od avtocestnega priključka Novo mesto – vzhod do Osredka, ki je bilo izdano 3. julija 2023. Upravno sodišče je takrat v sodbi zapisalo: Tožbi se ugodi, gradbeno dovoljenje ministrstva za naravne vire in prostor z dne 3. julija 2023 se odpravi in zadeva se vrne istemu organu v ponovni postopek.
Takratna odločitev sodišča je bila zelo pomembna, saj je DARS pred tem za gradnjo novomeške vzhodne obvoznice, ki bo tudi del tretje razvojne osi, od Evropske investicijske banke (EIB) prejel 120 milijonov evrov posojila. Če bi sodišče zavrnilo tožbo civilne iniciative, bi se takrat lahko nadaljeval postopek izbire izvajalca, tako da bi se gradnja po bolj optimističnem scenariju lahko začela že lani, kar pa se ni zgodilo.
Upravno sodišče je prepovedalo uporabo Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju v postopku presoje vplivov na okolje, ki je bila sprejeta leta 2018 in, kot je julija 2022 ugotovilo ustavno sodišče, ni bila skladna z ustavo. Lani sredi decembra je vlada sprejela novo Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, na podlagi katere je DARS lahko dopolnil svojo vlogo, ministrstvo pa, kot rečeno, zdaj o njej odloča znova.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.