Koper
Kranj
Krško
Ljubljana
Murska Sobota
Destrnik
Izola
Mežica
Moravče
Prevalje
Radenci
Radlje ob Dravi
Tišina
Velika Polana
Žužemberk
Goljufije, podkupnine in zaporne kazni: kdo vse si želi postati župan?
Spremljajte aktualne politične zgodbe
Med županskimi kandidati so tudi nekdanji zaporniki, pravnomočno obsojeni funkcionarji in posamezniki, zoper katere potekajo kazenske preiskave.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na lokalnih volitvah 15. novembra se bodo za županske položaje potegovali tudi politiki s kazensko preteklostjo. Nekatere obsodbe segajo več desetletij nazaj, druge so postale pravnomočne šele v zadnjih mesecih.
Med kandidati so tudi posamezniki, ki so se zaradi domnevnih nepravilnosti pri opravljanju javnih funkcij znašli v kazenskih preiskavah.
Na Svet24 smo analizirali 614 županskih kandidatur in ugotovili, da je bilo deset kandidatov v preteklosti kazensko obsojenih. Večina je prejela pogojne zaporne kazni, nekateri pa so kazen tudi prestajali.
Od zaporne kazni do županske kandidature
Med kandidati za ljubljanskega župana je spletni vplivnež Aleksandar Repić, znan kot Nepridiprav, ki nastopa kot neodvisni kandidat s podpisi volivcev.
Leta 2015 je priznal krivdo zaradi sodelovanja pri povzročitvi splošne nevarnosti s smrtno posledico. Primer sega v leto 2008, ko je bil kot mladoletnik udeležen pri požigu kolibe v ljubljanskem Štepanjskem naselju. V njej je spal 56-letni Sabahudin Toškić, ki je zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom umrl. Sodišče je Repiću izreklo 15 mesecev zapora pogojno s štiriletno preizkusno dobo.
Pozneje je bil obsojen še zaradi drugih kaznivih dejanj in je prestajal zaporno kazen, iz zapora pa je prišel leta 2021. Februarja letos so ga policisti na brniškem letališču pridržali še zaradi suma poskusa izsiljevanja.
Kot smo poročali na Svet24, naj bi osumljenci od oškodovanca zahtevali denar in mu grozili z objavo škodljivih vsebin. Repić očitke zavrača.
Kazensko preteklost ima tudi radenski župan Roman Leljak, ki se s svojo Listo Romana Leljaka poteguje za tretji mandat.
V devetdesetih letih je bil vpleten v obsežne finančne goljufije. Leta 1993 je pri dveh avstrijskih bankah v imenu navideznih posojilojemalcev pridobil približno 54.000 evrov posojil, med letoma 1995 in 1996 pa je kot direktor podjetja Avto Ideal ogoljufal 448 vlagateljev za približno 960.000 evrov.
Zaradi goljufij je bil pravnomočno obsojen in leta 2008 začel prestajati zaporno kazen. Leta 2012 so ga predčasno izpustili, tri leta pozneje pa je sodišče razglasilo njegov osebni stečaj. Kljub temu je bil Leljak leta 2018 izvoljen za župana Radencev in leta 2022 ponovno.
Podkupovanje in nepravilnosti pri javnih sredstvih
Več kandidatov je bilo pravnomočno obsojenih zaradi ravnanj, povezanih z opravljanjem javnih funkcij.
Nekdanji direktor Javne agencije za varnost prometa Igor Velov, ki v Kranju kandidira z Listo povezani za razvoj Kranja, je bil decembra lani pravnomočno obsojen zaradi jemanja podkupnine.
Kot direktor agencije je leta 2016 v povezavi s pogodbo za digitalizacijo šolskih poti od podjetnika zahteval 4800 evrov za boksarski klub Bulldog. Čeprav denarja ni prejel, je sodišče presodilo, da je bilo že zahtevanje nedovoljene koristi kaznivo dejanje. Izreklo mu je eno leto zapora pogojno s triletno preizkusno dobo in 2000 evrov denarne kazni.
Za jemanje podkupnine je bil obsojen tudi župan Radelj ob Dravi Alan Bukovnik, ki kandidira s svojo listo Alan Bukovnik in ekipa. Sodišče je ugotovilo, da je podpis koncesijske pogodbe za izvajanje pomoči na domu pogojeval z odkupom občinskih nepremičnin. Koristi ni zahteval zase, temveč za občino, vendar takšne dodatne obveznosti od koncesionarja ni smel zahtevati.
Bukovnik je prejel 17 mesecev zapora pogojno s triletno preizkusno dobo in 6800 evrov denarne kazni. Vrhovno sodišče je leta 2021 zavrnilo njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti.
Nekdanji murskosoboški župan Anton Štihec, ki letos kandidira s podporo Nove Slovenije, je bil pravnomočno obsojen zaradi oškodovanja javnih sredstev. Leta 2012 je občinsko podjetje Komunala Murska Sobota prek nogometne šole klubu Mura 05 zagotovilo 250.000 evrov posojila, ki po propadu kluba ni bilo v celoti vrnjeno. Štihec je prejel 18 mesecev zapora pogojno s triletno preizkusno dobo.
Pravnomočno obsodbo ima tudi dolgoletni prevaljski župan Matija oziroma Matic Tasič, ki kandidira s podporo Marijane Petrič in skupine volivcev. Leta 2001 je bil zaradi zlorabe položaja pri oddaji del za gradnjo ceste Pod gonjami obsojen na šest mesecev zapora pogojno z dveletno preizkusno dobo. Primer je povezan z obdobjem, ko je vodil izvršni svet nekdanje občine Ravne na Koroškem.
Zaradi občinskega naročila se je pred sodiščem znašel še Franc Horvat, ki v Tišini kandidira za Slovensko ljudsko stranko. Občina je leta 2012 za izdelavo spletne strani plačala 9247 evrov, Horvat pa je podjetniku omogočil pridobitev posla mimo predpisanega postopka.
Po razveljavitvi prve sodbe je decembra 2018 priznal krivdo zaradi zlorabe položaja. Sodišče mu je izreklo šest mesecev zapora pogojno z enoletno preizkusno dobo in 850 evrov denarne kazni. Pravnomočnosti ponovljene sodbe nismo potrdili.
Obsodbe zaradi obrekovanja in krive ovadbe
Nekateri kandidati so bili pravnomočno obsojeni zaradi kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime.
Predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti, ki kandidira za koprskega župana, je bil leta 2012 obsojen zaradi krive ovadbe nekdanjega kulturnega inšpektorja Dragana Matića in kriminalista Mirana Štupice. Prejel je osem mesecev zapora pogojno s triletno preizkusno dobo.
Leta 2014 je priznal še žaljivo obdolžitev nekdanje notranje ministrice Katarine Kresal, povezano s ponarejenimi elektronskimi sporočili, in prejel 2700 evrov denarne kazni.
Nekdanji koprski župan Boris Popovič, ki letos v Izoli kandidira s stranko Izola je naša, ima dve pravnomočni obsodbi zaradi kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime.
Zaradi opravljanja in razžalitve novinarke Petre Vidrih je leta 2010 prejel tri mesece zapora pogojno, zaradi razžalitve nekdanjega kriminalista Ljuba Volmuta pa je leta 2013 postala pravnomočna še dvomesečna pogojna zaporna kazen. Več drugih postopkov proti Popoviču se je končalo brez veljavne obsodbe ali z zastaranjem.
Med najnovejšimi je primer Branka Horvata, ki v Destrniku kandidira z Listo za Urban in podporo NSi. Oktobra letos je višje sodišče potrdilo njegovo obsodbo zaradi štirih kaznivih dejanj obrekovanja.
Na občinskih sejah je govoril o domnevnih osebnih koristih pri občinskih poslih ter zasebnih odnosih županje Vlaste Tetičkovič Toplak in nekdanjega župana Franca Pukšiča. Prejel je pogojno obsodbo z določeno denarno kaznijo 3666,30 evra in enoletno preizkusno dobo.
Balažic se po priporu vrača v župansko tekmo
Med kandidati z odprtimi kazenskimi postopki je nekdanji moravški župan Milan Balažic, ki po junijskem odstopu ponovno kandidira s podporo volivcev.
Kriminalisti so konec maja opravili 42 hišnih preiskav zaradi sumov več kot dvajsetih korupcijskih kaznivih dejanj. Preiskava je zajela dvajset fizičnih in eno pravno osebo.
Svet24 je 29. maja podrobno razkril domnevni sistem »usluga za uslugo«, v katerem naj bi bile občinske odločitve povezane z zasebnimi koristmi župana, njegove partnerke in posameznih izvajalcev.
Preiskovalci so preverjali, ali je Balažic pomagal pri spremembah občinskih prostorskih aktov, v zameno pa naj bi njegova partnerka Nina Krajnik prek svojega podjetja prejela 5770 evrov nakazil.
Med domnevnimi koristmi je bila tudi približno 26.000 evrov vredna kuhinja v Balažičevi zasebni hiši. Preiskava je zajela še vprašanja glede plačila gradbenih del, med drugim fasade, tlakovcev in nadstreška.
Balažic je očitke zavrnil. Pojasnjeval je, da si je denar za kuhinjo izposodil, nakazila partnerki pa povezal s prevajalskimi storitvami. Preiskavo je označil za politično motivirano.
Sodišče mu je junija odredilo pripor, Balažic pa je 12. junija odstopil s položaja. Približno mesec dni pozneje so ga izpustili. Kljub preiskavi se ponovno poteguje za županski mandat.
Jaklin pod očitki zaradi domnevnih 61.000 evrov koristi
Kazenskih očitkov je deležen tudi župan Velike Polane in državni sekretar Damijan Jaklin, ki kandidira kot predstavnik NSi.
Specializirano državno tožilstvo je 17. septembra zahtevalo sodno preiskavo zoper štiri osebe v zadevi Pomurski vodovod.
Preiskovalci preverjajo sum, da je Jaklin prek domnevno fiktivnih poslov pridobil več kot 61.000 evrov nezakonite premoženjske koristi. Očitki se nanašajo na približno osem milijonov evrov vredno gradnjo odseka vodovoda, pri kateri naj bi prihajalo do sklepanja navideznih pogodb in nakazovanja denarja prek več podjetij.
V zadevi preiskujejo sume zlorabe položaja, jemanja podkupnine in pranja denarja. Jaklin očitke zavrača, o zahtevi tožilstva za sodno preiskavo pa mora odločiti sodišče.
Kazenske ovadbe tudi v drugih občinah
V Krškem je skupina občinskih svetnikov aprila vložila kazensko ovadbo proti županu Janezu Kerinu, ki kandidira kot neodvisni kandidat. Očitali so mu domnevni nepotizem in nepravilnosti pri imenovanju direktorja javnega zavoda LEAD. Kerin navedbe zavrača.
V Mežici so kriminalisti zaradi domnevnih nepravilnosti pri popoplavni sanaciji pripravili kazensko ovadbo zaradi suma zlorabe položaja. Župan Mark Maze je očitke o nepravilnostih zavrnil, vendar ni potrjeno, da se ovadba nanaša nanj osebno.
Kriminalisti so junija lani preiskovali tudi Občino Žužemberk in dom župana Jožeta Papeža, ki kandidira s podporo NSi. Preiskava je bila povezana s sumi zlorabe uradnega položaja pri občinskih poslih. Papež je zatrdil, da je občina delovala zakonito.
Obsojeni se lahko še vedno potegujejo za županske funkcije
Pretekla kazenska obsodba v Sloveniji sama po sebi še ne preprečuje županske kandidature. Državni zbor je letos sicer sprejel strožja pravila za posameznike, pravnomočno obsojene na več kot leto dni nepogojnega zapora zaradi naklepnih kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, vendar se nova ureditev na letošnjih volitvah še ne uporablja.
Analiza kaže, da kazenske obsodbe niso nujno končale političnih karier posameznikov. Roman Leljak je po prestani zaporni kazni dvakrat postal župan Radencev, Alan Bukovnik in Matija Tasič pa se tudi po pravnomočnih obsodbah potegujeta za nova mandata.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
