L. M.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

S 1. julijem so se spletni nakupi podražili. V Evropski uniji so zaradi spremenjene carinske zakonodaje začela veljati nova pravila za spletne nakupe iz držav zunaj EU-ja, ki so občutno podražila predvsem naročila s platform, kot so Temu, Shein in AliExpress.

Spremembe se najbolj poznajo pri pošiljkah do vrednosti 150 evrov, ki so bile doslej oproščene carinskih dajatev. Po novem je treba poleg DDV-ja plačati tudi začasno carinsko dajatev po tri evre za vsako tarifno postavko v pošiljki. To pomeni, da se dajatev ne obračuna za vsak posamezen kos, temveč za vsako različno vrsto izdelka. Če npr. paket vsebuje pet enakih majic, bo dajatev znašala tri evre. Če pa so v njem majice, dežnik in čevlji, bo treba plačati tri ločene dajatve oz. skupaj devet evrov.

Dajatev je uvedena začasno in bo ostala v veljavi, dokler se Evropska unija ne bo dogovorila o trajni rešitvi za obdavčitev takega uvoza, kar naj bi se zgodilo leta 2028.

Pravočasno preverjanje

Carinske dajatve v vrednosti treh evrov ni, če je blago ob naročilu že v Sloveniji ali v drugi državi EU-ja. Nekateri spletni trgovci lahko prikazujejo, kot da imajo sedež v Sloveniji ali v EU-ju, vendar je blago lahko odpremljeno iz države, ki ni članica EU-ja.

Finančna uprava RS (FURS) potrošnikom zato svetuje, da pri nakupu preverijo, od kod bo izdelek dejansko odposlan oz. ali bo blago dejansko odpremljeno iz države EU-ja. Številne spletne trgovine namreč uporabljajo evropske spletne domene ali prikazujejo cene v evrih, čeprav izdelke pošiljajo neposredno iz Kitajske ali drugih tretjih držav.

Poleg nove dajatve bodo kupci še naprej plačevali stroške carinskega zastopanja. Ti bi se lahko celo zvišali, saj nova ureditev predvideva predvsem posredno carinsko zastopanje, ki je navadno dražje.

Carine

Po Evropi nad Shein in Temu tudi ZDA: Nakupi bodo dražji

Manj ugodnosti pri vračanju blaga

Novosti so tudi spremembe pri vračilu izdelkov. Če bo kupec blago vrnil zgolj zato, ker si je premislil, večinoma ne bo več mogel zahtevati vračila že plačanih carinskih dajatev in DDV-ja.

Izjema ostajajo primeri, ko je izdelek poškodovan, pomanjkljiv ali ne ustreza dogovorjenim pogojem prodaje. V takšnih primerih bo mogoče v enem letu od uvoza vložiti zahtevek za vračilo carine.

Manj pošiljk, ampak …

V letu 2025 je bilo po podatkih FURS-a v Sloveniji 206.974 pošiljk do vrednosti 150 evrov, za katere do zdaj ni bilo treba plačati carine.

Gre za pošiljke, ki so bile v državo odpremljene neposredno iz tretjih držav. V letu 2024 je bilo takih pošiljk 272.128, v letu 2023 pa 285.128.

»Trend kaže, da število pošiljk, ki se uvozijo v Slovenijo, upada, kar pa ne pomeni, da se na splošno zmanjšuje število pošiljk, ki jih naročajo kupci v Sloveniji. Število pošiljk se zmanjšuje, ker so bile prepuščene v prosti promet v drugih državah članicah EU-ja na podlagi posebnih ureditev,« pojasnjuje FURS.

Spletnih nakupov zdaj manj?

In kako uvedba novih dajatev, ki dražijo izdelke, vpliva na kupce? Je spletnih nakupov zdaj manj? Na Pošti Slovenije menijo, da je še prezgodaj ocenjevati, kakšen bo dejanski vpliv na število naročil iz tretjih držav, saj so spremembe v veljavi razmeroma kratek čas.

»Ob tem je na trgu spletne trgovine opazen trend, da večji spletni trgovci za evropske kupce vse pogosteje uporabljajo skladišča in logistične centre znotraj EU, kar lahko vpliva na strukturo in tokove pošiljk. Vpliv sprememb bo tako odvisen od odziva kupcev in tudi od prilagoditev poslovnih in logističnih modelov spletnih trgovcev.«

Na Pošti Slovenijetrenutno tudi ne zaznavajo trendov o povečanju števila pošiljk iz držav EU-ja. »Morebitno preusmerjanje nakupov k evropskim spletnim trgovcem bo mogoče ocenjevati po daljšem obdobju spremljanja podatkov.«

Gospodarstvo

Opozorilo potrošnikom: Če ne boste prevzeli paketa, boste plačali stroške

FURS: Upad carinjenih pošiljk

Na FURS-u pa pravijo malce drugače. Podatki prvih desetih dni po uvedbi sprememb (od 1. julija dalje) kažejo na upad števila carinjenjih pošiljk.

»Kot trenutno izhaja iz statistike, bo v juliju približno pol manj uvoza pošiljk e-trgovanja v primerjavi s preteklima mesecema junijem in majem.«

Tudi v družbi GLS Slovenija v juliju opažajo občuten padec števila pošiljk iz Kitajske, tudi za več kot 50 odst. »Gre za zelo izrazito spremembo, ki kaže na to, da so nove dajatve in dodatni stroški pomembno vplivali na nakupne navade potrošnikov,« pravijo v GLS Slovenija. 

In koliko bo pobrana dajatev prinesla Sloveniji? FURS ocenjuje, da bi znesek iz pobrane carinske dajatve nanesel približno 700 tisoč evrov – ob predpostavki, da je bilo lani v prosti promet prepuščenih približno 200 tisoč postavk blaga in da se za vsako posamezno blago v pošiljki pobere po tri evre carinskih dajatev. A le 25 odstotkov pobranih carinskih dajatev ostane Sloveniji, preostalih 75 odstotkov pa gre neposredno v proračun EU-ja.