Arhiv Dolenjskega lista

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Stanje ekološkega kmetijstva v Sloveniji ni najboljše – ekološki kmetje še vedno predstavljajo le 5,4 odstotka vseh kmetov, delež ekoloških kmetij pa je zdaj 11-odstoten, čeprav je cilj Slovenije do leta 2027 doseči 18 odstotkov.

To bo s takim tempom težko, je dejala Marija Marinček, predsednica Združenja za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajini na včerajšnjem 18. eko prazniku v Qlandiji, na katerem je sodelovalo sedem kmetij, članic združenja.

Poleg predsednice, ki je ekološka pridelovalka iz Dolenjih Selc pri Dobrniču, so se predstavili: kmetija Špehar s Hrasta pri Vinici s ponudbo več vrst moke in olj iz sončnic in konoplje; kmetija Perme iz Šmarjete z orehi in sibirskimi borovnicami, Ekološko čebelarstvo Pavlin iz Semiča z medom, kmetija Kerin iz Straže pri Raki z zelenjavo in jagodami, ter Milena Trefalt iz Ljubljane s ponudbo vegetarijanske in vege hrane. Ponudba je bila torej zelo pestra, od zelenjave, do žit, mok, orehov, medenih izdelkov … , obiskovalci so imeli kaj poskusiti in nabaviti.

V Novem mestu še vedno ne deluje ekološka tržnica.

»Namen eko praznika je v prvi vrsti promocija ekološke hrane in ozaveščanje potrošnikov ter sploh vseh, ki jih tovrstno kmetovanje zanima - da vidijo, kaj vse se da na eko način pridelati. Ljudi je treba spodbujati v to smer in v naši regiji se premalo govori o ekološkem načinu kmetovanja, ki rešuje probleme sodobnega časa, od obremenjevanja okolja z odpadki, strupi, umetnimi gnojili, do zagotovitve bolj zdrave, doma pridelane hrane,» pove Marinčkova.

Jasno je, da naša regija malo zaostaja za ostalimi slovenskimi, sicer pa je ekoloških kmetov največ v Posavju in Beli krajini, na Dolenjskem pa manj, kar čudi sploh glede na naravne danosti.

Več o težavah ekološkega kmetovanja pri nas pa v tiskani izdaji Dolenjskega lista prihodnji teden.