Milan Glavonjić

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Danes društvo združuje okoli 80 članov, ki jih povezujejo: skrb za gozdove, izmenjava izkušenj in želja po boljšem gospodarjenju z eno najpomembnejših naravnih dobrin Bele krajine.

Med ustanovitelji društva je tudi zdajšnji predsednik Karl Plut iz Metlike. Z gozdarstvom je povezan že vse življenje. Kmetijo in gozd je po smrti staršev prevzel pri komaj 22 letih. Bili so težki, stresni trenutki, ki so mu naložili veliko breme, a je zmogel. Pred dvema letoma se je upokojil. »Če bi še enkrat izbiral, bi šel po isti poti,« pravi.

Njegovo prizadevno delo je bilo opaženo že leta 1999, ko ga je Zavod za gozdove Slovenije izbral za najbolj skrbnega lastnika gozda na območju novomeške enote. Takrat je veliko pozornosti namenjal negi mladih in zapuščenih sestojev. Po njegovem prepričanju ni najpomembnejše, koliko gozda imaš, ampak kako zanj skrbiš in kak zgled daješ drugim.

Belokranjski gozdovi so predvsem mešani, območje pa je še posebej znano po kakovostnem hrastu. »Prav hrast je skozi stoletja zaznamoval podobo pokrajine. Stara mestna jedra in hiše v Metliki imajo ostrešja iz hrastovega lesa, saj je bil ta nekoč najpomembnejša drevesna vrsta na tem območju; danes so ostrešja iz jelovega lesa.

Kakovosten les je lahko tudi pomemben vir dohodka,« poudarja in doda, da se za vrhunske hlode na licitacijah v Slovenj Gradcu dosežejo zelo dobre cene, saj kupci prihajajo iz številnih evropskih držav, celo iz Azije. Člani metliškega društva in tudi sam se licitacij udeležujejo že od samega začetka. Vsako leto skupaj pripravijo za najmanj en tovornjak lesa.

Delo v gozdu pa ni brez nevarnosti. Plut se še dobro spominja vetroloma, ki ga je moral sanirati kot mlad gospodar. Podrto drevje je še danes zelo zahtevno in nevarno za spravilo, zato je pri takšnih delih nujna strokovna pomoč. Prav zato v društvu veliko pozornosti namenjajo povezovanju, tudi z osrednjo zvezo, izobraževanju in spoznavanju dobrih praks. Člani obiskujejo uspešne gozdne komplekse doma in v tujini, si ogledujejo sodobne žage ter spremljajo novosti na področju gospodarjenja z gozdom.

Eden največjih izzivov ostaja razdrobljenost gozdnih parcel, zato je gospodarjenje pogosto zahtevnejše kot na večjih zaokroženih območjih. Omenil je sosedno Hrvaško, v kateri je skoraj 80 odstotkov gozdov v državni lasti, pri nas pa je ravno nasprotno.

Lastnikom gozdov še naprej težave povzročajo tudi podlubniki, vse bolj pa opozarjajo na škodo divjadi na mladih drevesih.

Osrednji dogodek ob jubileju društva je potekal ob učnem čebelnjaku v Metliki, kjer so zasadili lipo, simbol povezanosti, trdnosti in spoštovanja do narave. Poleg številnih govornikov jih je z obiskom počastila tudi Gozdarska kraljica Slovenije Neja Kokot iz Rosalnic, ki s svojim poslanstvom spodbuja zavedanje o pomenu trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in skrbi za naravno dediščino.