V kakšni zasedbi se bo Evropa pogovarjala s Putinom?
Po srečanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa z ruskim odposlancem Kirilom Dmitrijevom v Beli hiši so se še zmanjšale možnosti, da bi bila v pogovore za končanje vojne vpeta Evropska unija. Kako pa sploh članice EU (plus Združeno kraljestvo) vidijo svojo vlogo pri pogovorih. Obstaja enotno stališče, kdo in kako bo zastopal Evropo.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»Povem vam, da bo dogovor in to bo velik dogovor,« je novinarjem v Ovalni pisarni razlagal ameriški predsednik Donald Trump. Meni, da bo dogovor zelo obsežen in da bo vključeval več kot le Ukrajino, »lahko bi celo rekel, da bi lahko vključeval celotno Evropo.«
Kremelj se je na njegovo naznanilo odzval zadržano. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da na evropski strani doslej niso videli pripravljenosti na reševanje vprašanja prihodnjega varnostnega sistema na celini. Poleg tega Evropejci doslej niso še niti določili predstavnika v pogajanjih.
EU je medtem v odzivu poudarila, da je za dosego dogovor o miru v Ukrajini potrebnega še veliko dela, »zlasti pa je potrebna pripravljenost na strani tistega, ki je začel vojno,« je v Bruslju dejala tiskovna predstavnica Evropske komisije Paula Pinho. Kot je dodala, je »očitno na Evropski uniji, da se odloča o vprašanjih, ki zadevajo njeno varnost«.
Toda vse kaže, da bodo pogovori med Rusijo in Ukrajino, ki bodo prihodnji teden potekali v Abu Dabiju ob posredovanju ZDA, potekali brez evropske udeležbe. Pričakovanja glede preboja za dosego miru v Ukrajini so sicer majhna, se pa je okrepila bojazen, da se Trump nagiba na stran Kremlja.
V EU na mizi različni diplomatski formati
Članice Evropske unije v zadnjih tednih niso veliko storile za enotnost. Nastali so prepiri med severom, jugom, vzhodom in zahodom EU glede vprašanja zastopanja.
Italijanska premierka Giorgia Meloni je v razpravo, ki jo že dolgo spodbuja, vnesla novo polemiko, ko se je v četrtek pritožila, da Evropa »daje vtis, da se premika v različnih smereh«. V pismu predsedniku Evropskega sveta Antoniu Costi je zapisala, da bi moralo 27 voditeljev EU do konca leta doseči soglasje o skupnem predstavniku.
V igri so številni diplomatski formati – od E2, E3, E5 do tako imenovane »koalicije voljnih« – vsi se potegujejo za osrednjo vlogo v pogovorih o prihodnosti Ukrajine.
Melonijeva, ki jo prihodnje leto čakajo volitve, že dolgo izraža nezadovoljstvo zaradi odločnega nastopanja tako imenovanega formata E3 – Združenega kraljestva, Francije in Nemčije –, ki si prizadeva zastopati evropske interese pri končanju vojne in oblikovati prihodnjo varnostno arhitekturo stare celine.
Velika trojica: Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo
»Če Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo v okviru E3 menijo, da lahko same dosežejo več, kot bi lahko dosegli vsi skupaj, potem bi morale vsaj nastopati v imenu vseh, na podlagi uradnega mandata vseh članic,« je dejala Meloni prejšnji mesec.
»Ko govorimo o formatu E3, govorimo o geopolitičnem vplivu ter vojaški in finančni moči,« je dejal eden od diplomatov EU. »Ne gre nujno za izključevanje Italije, vendar Rim jasno meni, da bi moral imeti svoje mesto za pogajalsko mizo.«
Brez Vzhodne Evrope in Skandinavije ne bo šlo
Melonijeva uživa podporo Poljske, še ene vojaško močne države in edine druge večje članice EU, ki meji na Ukrajino. Vendar pa je njen kolega Donald Tusk manj glasen glede želje po sodelovanju v teh pogovorih na visoki ravni.
»Kot veste, imamo številne formate,« je Tusk v četrtek v Varšavi dejal novinarjem. »Kot EU, kot koalicija voljnih – imamo jasno stališče. V te procese smo povsem vključeni.«
Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je bil še bolj neposreden. »Zadnja stvar, ki si jo želimo, je, da bi Zahodna Evropa urejala zadeve z Rusijo mimo vzhodnih Evropejcev,« je dejal, pri čemer je spomnil na trideseta leta prejšnjega stoletja in kasneje na »železno zaveso« po letu 1945.
»Vzhodne Evrope in Skandinavije ne morete izključiti iz pogovorov. Govorimo o približno 120 milijonih ljudi. Finska meji na Rusijo, Norveška meji na Rusijo, baltske države mejijo na Rusijo, Poljska pa meji na Rusijo in Ukrajino,« navaja Sikorski.
E3, E5 ali kombinacija
Berlin trdi, da je format E3 najbolj naravna oblika zastopanja, saj so Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo tri najmočnejše vojaške sile, ki bodo jamčile za vsa prihodnja varnostna zagotovila za Ukrajino.
Poljska, podobno kot Italija, zagovarja format E5, ki bi omogočil sodelovanje tudi Varšavi in Rimu. Sikorski je predlagal še eno kombinacijo voditeljev, ki bi lahko govorili s Putinom: Antonio Costa, Kaja Kallas (kot vodja zunanje politike EU) in britanski premier Andy Burnham.
Sikorski je poudaril, da imata Costa in Kallasova na podlagi pogodb EU pravni mandat za zastopanje povezave.
Solo misija finskega predsednika in norveškega premierja
Melonijeva ni edina, ki opozarja na razhajanja v stališčih EU. Danska premierka Mette Frederiksen, tesna zaveznica Melonijeve v Evropskem svetu, je prejšnji teden pod vprašaj postavila telefonski pogovor voditeljev Finske in Norveške s Putinom ter vprašala, kaj so z njim pravzaprav želeli doseči.
Finski predsednik Alexander Stubb in norveški premier Jonas Gahr Støre sta pogovor zagovarjala kot koristen korak, ki je bil v celoti usklajen s Kijevom.
Po navedbah uradnika EU bi bila omenjena voditelja »zelo vesela« razprave o imenovanju posebnega odposlanca za Ukrajino. Vendar pa ta telefonski pogovor »ni bil poskus«, da bi na ta položaj postavili Stubba in Støreja, je poudaril omenjeni vir.
Tusk dvomi, da bo Putin pozimi pripravljen na dogovor
Medtem ko Evropejci mrzlično iščejo nove načine za financiranje Ukrajine, ni prav veliko možnosti, da bi vojna to zimo pojenjala.
»Glede mirovnih pogajanj moramo biti realistični,« je dejal Tusk. »Prav tako moramo biti zelo previdni, ko gre za prave namere Rusije. Pozimi bo Putin morda imel manj razlogov za sklenitev dogovora.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.