Izjemno odkritje v osrčju Gorjancev: Jama tako čista, da so se sezuli
Člani Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki so na včerajšnji konferenci za novinarje predstavili izjemne rezultate raziskovanj podzemnega jamskega sistema.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ti so dosegli vrhunec z letošnjimi januarskimi preboji v globino Gorjancev. Zgodba, ki se je začela leta 1937, ko je močno neurje odprlo vhod v Kostanjeviško jamo, je tako po desetletjih prizadevanj dobila novo, izjemno poglavje, kot pravi tajnik in nekdanji dolgoletni predsednik Kluba Brane Čuk.
Nov pristop in skrivnostni »dihnik«
Zaradi neprehodnega sifona v Kostanjeviški jami, ki je z 32 metri globine in 130 metri dolžine ustavil kopenske raziskovalce, so se jamarji usmerili na vrh Gorjancev, da bi od tam prišli v Kostanjeviško jamo. Ključni trenutek se je zgodil 24. januarja 2022, ko je jamar Matjaž Čuk odkril močan »dihnik« – odprtino, iz katere je prihajal topel zrak, kar je nakazovalo na obsežen sistem v globini.
Skozi to odprtino so se po letih zahtevnega širjenja ožin in postavitvi logističnega bivaka na površju kostanjeviški raziskovalci kraškega podzemlja uspeli spustiti do globine 305 metrov.
Sanjsko odkritje v globini
V januarju 2026 so jamarji (vodilna med njimi sta bila Adam Likar in Matjaž Čuk, sodelovala je še trojica iz dveh drugih slovenskih jamarskih klubov) prodrli v nove dele jame, ki so presegli vsa pričakovanja.
Odkrili so razsežne dvorane s prostorninami, ki spominjajo, kot pravijo v Klubu, na celotne doline. Naleteli so na izjemno kapniško bogastvo, vključno z več kot 10 metrov visokimi stalagmati, snežno belimi kristali in polmetrskimi kapniškimi cevkami, »špagetki«. V jami je zelo veliko netopirjev, kar dopušča možnost, da ima brezno še kakšen vhod, ki ga še niso odkrili.
»Ko smo ugotovili, kaj smo našli, smo potrebovali kar nekaj časa, da smo sploh dojeli pomen trenutka. To so bile sanje več generacij jamarjev,« pravijo člani raziskovalne ekipe.
Raziskovalci so naleteli na vodo, za katero verjamejo, da je podzemni tok potoka Studena, kar bodo potrdili, upajo, da bo tako, s sledilnimi poskusi z barvanjem vode.
Jamarji so poudarili izjemno ohranjenost jame; v določenih delih so se celo sezuli in si slekli blatne kombinezone, da ne bi umazali čistih sigovih tal.
Raziskave bodo nadaljevali, in na to, kot pravijo, komaj čakajo, saj močan prepih obeta še nove povezave v sistemu, ki združuje vrhove Gorjancev z dolino Krke.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
