Najlepše urejena javna stranišča spet tudi v Črnomlju
Znani so rezultati letošnje akcije Naj javno stranišče 2026. Naziv naj javno stranišče sta osvojili občini Slovenj Gradec in Črnomelj. Prvič so javna stranišča uredile občine Kočevje, Ilirska Bistrica, Metlika in Kostanjevica na Krki.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Akcijo je že 18. leto organiziralo Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen, rezultati pa kažejo, da se stanje na področju javnih stranišč iz leta v leto izboljšuje, vendar dostopnost sanitarij še vedno ostaja pomemben izziv.
Rezultate letošnjega ocenjevanja so predstavili danes na zaključni prireditvi v Novi Gorici. Komisija društva je poleti obiskala več kot 160 lokacij po Sloveniji in v sklopu ocenjevanja prevozila 3170 kilometrov. Ocenjevala je javna stranišča v 12 mestnih občinah ter 106 ostalih občinah, so sporočili iz društva. Kljub pozitivnim premikom pa je društvo letos ugotovilo, da od 118 obiskanih občin kar 51 občin še vedno nima javnega stranišča.
Priznanje naj javno stranišče za leto 2026 je v kategoriji mestnih občin prejela Mestna občina Slovenj Gradec z doseženimi 4,457 točke od petih možnih točk.
V kategoriji nemestnih občin je naziv prejela Občina Črnomelj z doseženimi 4,754 točke. Obe občini sta komisijo prepričali predvsem z visoko stopnjo urejenosti, čistoče in vzdrževanja javnih sanitarij.
Po drugi strani sta se na dnu lestvice znašli Mestna občina Murska Sobota in Občina Črna na Koroškem, ki sta prejeli simbolično straniščno metlico za najslabše ocenjena javna stranišča v svojih kategorijah. Komisija je pri nižje ocenjenih lokacijah zaznala predvsem pomanjkljivo higieno in slabše vzdrževanje.
Društvo je tudi letos podelilo 51 "zidakov" občinam, ki še nimajo javnih stranišč, s čimer jih želi spodbuditi k ureditvi vsaj ene javne sanitarne lokacije za svoje občane in obiskovalce.
»Javna stranišča niso pomembna le za osebe s kronično vnetno črevesno boleznijo, temveč za vse prebivalce in obiskovalce občin. Za številne ljudi dostop do urejenega stranišča pomeni možnost, da sploh lahko neovirano sodelujejo v vsakdanjem življenju,« je v uvodnik letošnjega biltena akcije zapisal Martin Šmerc, predsednik društva.
Emica Urnaut, predsednica ocenjevalne komisije je na sklepni prireditvi podala ugotovitve s terena: »Med spodbudnejšimi ugotovitvami letošnjega ocenjevanja je dejstvo, da so nekatere občine prvič uredile javna stranišča. Med njimi so Občina Kočevje, Občina Ilirska Bistrica, Občina Metlika in Občina Kostanjevica na Krki. Občina Piran je prenovila eno od lokacij javnih sanitarij, Mestna občina Kranj pa je obnovila javno stranišče v starem mestnem jedru«.
»Pomemben del projekta ostaja tudi mobilna aplikacija Najbližji WC, ki uporabnikom omogoča hitro iskanje najbližjega javnega stranišča. V aplikacijo je trenutno vključenih več kot 500 lokacij, od tega več kot 200 ocenjenih in več kot 300 neocenjenih javnih stranišč po Sloveniji. Aplikacija uporabnikom omogoča hitro iskanje najbližjega odprtega stranišča ter dostop do informacij o dostopnosti, odpiralnem času in opremljenosti posameznih lokacij.
Letos je društvo skupaj s študentkami magistrskega študija psihologije Filozofske fakultete Univerze v Mariboru preverjalo možnost dostopnosti stranišč v trgovskih verigah izven trgovskih centrov in pri tem naletelo na zadržane odzive teh organizacij, rekoč, da zaradi organizacije dela ne morejo omogočiti uporabo njihovih stranišč osebam s KVČB oz. strankam.
Morda pa jih bomo s tem vzpodbudili, da v prihodnosti zgradijo stranišča za vse stranke«, je na sklepni prireditvi poudarila Danica Koren, vodja in koordinatorica akcije Naj javno stranišče.
Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen deluje od leta 2004 in si prizadeva za izboljšanje kakovosti življenja oseb s kronično vnetno črevesno boleznijo. Ima status invalidske organizacije in status nevladne organizacije v javnem interesu na področju invalidskega varstva. Eden od pomembnih programov društva je odpravljanje ovir pri dostopu do sanitarij v bivalnem in delovnem okolju. Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je skupno ime za Crohnovo bolezen, ulcerozni kolitis in indeterminirani kolitis. V Sloveniji po ocenah živi približno 8.000 oseb s KVČB.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.