Igor Vidmar

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Prav na dan, ko je bila v Gogini kavarni načrtovan pogovor z njo o njenem zadnjem romanu Ušabti, so bili objavljeni letošnji nominiranci za nagrado kresnik, med njimi sta tudi dva avtorja za knjigi, izdani prav pri novomeški založbi, poleg Agate Tomažič še Sergej Curanović za roman Dete iz gozda.

Tako se je sinočnji literarni večer začel z aplavzom, Agata Tomažič pa je v pogovoru Ivano Stipić Lah povedala marsikaj o svojem odnosu do likov, ki nastopajo v romanu, za katere pravi, da jih ima rada, čeprav njihove podobe ali pa karakterji tega niso ravno vredni. 

Vedno iskriva in duhovita Gogina pisateljica, nekdanja kulturna novinarka na Delu in danes, kot se označi sama, javna uslužbenka v Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je med drugim pojasnila tudi svoj odnos do Ignacija Knobleharja, duhovnika in misionarja ter raziskovalca v Afriki, po rodu iz Škocjana, katerega pečat je dobil tudi njen tokratni roman. 

Ušabti je grobni pridatek, pogrebna figura, ki je v egipčanskih grobovih  nadomeščala služabnike, s katerimi so  pokojnike pokopavali pred tem, da bi v onostranstvu še naprej skrbeli za svojega zemeljskega gospodarja. 

S svojim na trenutke skoraj obešenjaškim humorjem se je Agata Tomažič v romanu Ušabti lotila neinteligentnega in nesposobnega kriminalističnega inšpektorja Roberta Obrha, ki ga poveže z upokojenim srčnim kirurgom dr. Vladimirjem Baumgartnom, dvornemu zdravniku Titove monarhije, ki naj bi menda podaljšal življenje tudi samemu jugoslovanskemu socialističnemu monarhu, Titu. Njuna skupna zgodba se začne, ko dobi Obrh, ki mu v desetih letih službovanja na policiji ni uspelo rešiti niti enega samega primera, dobi za nalogo raziskati krajo zdravnikovih lestev.

Dr. Baumgarten je neke vrste jugoslovanski Christiaan Barnard, pomagal pa naj bi številnim predsednikom in kronanim glavam Titove druščine neuvrščenih, gibanja, ki na svoj način navdušuje Agato Tomažič, za katerega pravi, da ji je zelo žal, da se ni rodila dovolj zgodaj, da bi ga doživela v času njegovega največjega sijaja. Gibanje neuvrščeni sicer še vedno obstaja, Slovenija pa na zasedanjih sodeluje kot gostja.

Po pogovoru z Agato Tomažič in prebranih prvih straneh knjige, je roman Ušabti vreden branja in prav tako tudi nominacije za nagrado kresnik, tistim, ki pa so razmišljali, da bi večer dneva knjige preživeli v kavarni knjigarne Goga, pa tega niso storili, pa je lahko žal.