Navaden dan nenavadne mame: Pometimo pred svojim pragom
Ko v naši Mali vasi ugasne zadnja lučka v oknu katere od sosednjih hiš, se največkrat prižge v najini hiši. Tako ima kakšna osamljena duša, ki ne more spati (kot sem jaz), majhno tolažbo na osamljeni poti.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pravzaprav pa sem to noč mislila tudi na svojo babico. O tem, da ji postajam podobna. Imela je bolna pljuča in vsako, tudi najmanjšo sprememba vremena, dvig ali znižanje vremenskega tlaka pa še posebej, je čutila dvojno. In ni mogla dihati. S sestrami smo vse spale v majhni sobi, naše postelje so bile za prozorno zaveso. Tako sem jo včasih opazovala, ko je stala pri odprtem oknu, lovila zrak in strmela v temo. Vsak njen globoki vdih sta pospremila piskanje njenih pljuč in droben vzdih.
Tako tudi jaz to noč ne morem spati. Malo po polnoči sem vstala in skuhala kavo, Janek pa se je ravno tisti trenutek v snu naglas smejal v postelji. Gotovo ga je obiskal, čeprav eno noč pozneje, kot se za noč duhov spodobi, kakšen prijazen duh iz njegove preteklosti. Vidite, tudi oni potrebujejo malo svetlobe. In pri nas je vse skupaj pač … malo pozneje.
Če sem že omenila, da postajam podobna babici: leta se mi nabirajo in z njimi vse mogoče tegobe, pa tudi zavedanje, da vsak trenutek zrno peska v peščeni uri pade navzdol, skozi luknjico, in nikoli navzgor. In da je zdaj tudi zadnji čas, ko lahko odkrito govorim o kakšnih zgodbah. Poleg divjega vetra s Kanina, ki sem mu prisluškovala, so se mi te vrtele v glavi, takšne in drugačne, med njimi tudi naslednje.
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 € mesečno!
Z naročnino Jana Premium dobite:
- Zaklenjeni spletni članki
- Digitalna številka (2 dni pred izidom tiskane izdaje)
- Arhiv preteklih številk (3 mesece)
- Tedenski izbor uredništva (newsletter)
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.