Zakaj vlada ukinja mejno kontrolo? In še: Pustite mladim zidati
Migrantov, ki nezakonito vstopajo v Slovenijo, je več kot lani, zakaj potem vlada ukinja mejni nadzor?
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
To temo je na včerajšnji seji brežiškega občinskega sveta načela Mojca Florjanič (Gibanje Svoboda).
Prejšnji teden je Vlada Republike Slovenije sprejela odločitev o ukinitvi začasnega nadzora na notranjih mejah s Hrvaško in Madžarsko, čeprav uradni podatki kažejo na precejšnje povečanje migracijskih pritiskov v letu 2026. V obdobju januar–april 2025 so zabeležili 5.780 nezakonitih prehodov meje, v enakem letošnjem obdobju 8.700, je rekla Mojca Florjanič.
Ali so občino kaj vprašali?
Ali je bila občina Brežice pred sprejemom odločitve vlade seznanjena z njo, jo je zanimalo.
Ali je občina podala kakršnokoli mnenje ali stališče glede ukinitve? »Ali se je pozanimala, na katerih varnostnih analizah, podatkih policije in oceni tveganj temelji stališče, da ukinitev nadzora ne bo negativno vplivala na varnost prebivalcev v naši občini? Ali je od Ministrstva za notranje zadeve ali policije prejela pojasnila, na kakšen način bo po ukinitvi nadzora zagotovljena enaka ali višja raven varnosti na našem območju in ali občina Brežice meni, da je ukinitev nadzora na meji, ob naraščajočem številu nezakonitih migracij, dejansko pravilna odločitev?« je Mojca Florjanič spraševala občino.
Odgovore pričakuje do naslednje svetniške seje.
Nadzor na meji je bil zaželen
Avstrija, je rekla, je spet podaljšala nadzor na meji s Slovenijo še za tri mesece in kot razlog navedla grožnje, povezane z nezakonitimi migracijami ter tihotapljenjem migrantov. Svetnica se je spraševala, ali je za ukinitev nadzora zdaj pravi čas, posebej še, ker se začenja turistična sezona. Leta 2023 smo uvedli nadzor kljub schengenski zakonodaji, je rekla Mojca Florjanič, ki je spomnila na pretekla glasna opozorila v brežiški občini na migracijska tveganja. Okrepljena prisotnost policije je bila v zadnjih letih zaželena, je spomnila.
Pustite jim graditi
Svetniki so obravnavali v prvem branju Odlok o občinskem planu in odlok o šestih spremembah Občinskega prostorskega načrta (OPN) in dokumenta na koncu sprejeli.
V svetniški razpravi smo slišali, da naj bi zakonodaja občanom omogočila gradnjo na zemljiščih, kjer predpisi onemogočajo gradbene posege v prostor.
S takimi olajšavami, je menil Andrej Vizjak (SDS), bi pomagali mladim družinam do stanovanja. Javna najemna stanovanja so oblika reševanja stanovanjskega problema, ampak ne najboljša oblika.
»Drugo pa je, da lahko mlade družine živijo, bivajo in se razvijajo na slovenskem podeželju, tudi v občini Brežice: Pišecah, Krški vasi, Cerkljah, na Bizeljskem, Veliki Dolini in drugod. In tu se poraja vprašanje. Namreč, tu sploh ne potrebujete posebnega denarja za reševanje stanovanjskega problema mladih, ampak samo nekaj zdrave kmečke pameti, da je dovoljeno ob neki hiši staršev zgraditi še ali hišo ali prizidek za otroke. In tudi če to pade nekoliko na kmetijsko zemljo, bi država morala to benevolentno reševati, ne pa zavračati v startu, ker se posega na kmetijsko zemljo.
In tu je moje vprašanje predlagatelju in tudi strokovnim službam na občini: ali Ministrstvo za kmetijstvo in ostala ministrstva oziroma nosilci urejanja prostora imajo posluh za reševanje tovrstne problematike? Ali se v naprej vse skupaj zavrača, ker gre za posege zunaj stavbnih zemljišč? Še posebej ko gre za razpršeno poselitev oziroma tisto, kar se zdaj imenuje posamična poselitev, in tudi za obrobja naselij oziroma večjih poselitvenih območij,« je poudaril Andrej Vizjak. Če na tem področju ne bo resnega koraka naprej, da omogočijo tudi omenjeno gradnjo, bomo hromili razvoj podeželja, ljudje bodo še bolj silili v mesta, še manj bo obdelanih površin in imeli bomo zapuščeno krajino, ocenjuje Andrej Vizjak.
Podobno se je za sproščanje sedanje omejujoče zakonodaje zavzela Štefanija Kržan (Ljudje za ljudi), ki meni, da bi brez škode lahko dopustili gradnjo na zemljiščih v bližini hiš, ki so se že zarasla.
Objavite imena
V razpravi o prostorskih dokumentih je Igor Zorčič (Korak naprej in Sonce) predlagal, naj občina objavi imena tistih, ki so jim prisluhnili s spremembami (OPN).
Skladišče v Slovenski vasi
Občinski svet je obravnaval v prvem branju občinski in podprl podrobni prostorski načrt za skladiščno-logistični center v poslovni coni Slovenska vas. Bogdan Palovšnik je pri tem poudaril, da je nujno treba zagotoviti protipoplavno zaščito ob reki Bregani.
Svetniki so po skrajšanem postopku sprejeli spremembe odloka o Zavodu za šport in v drugem branju spremembe odloka o Posavskem muzeju Brežice. Spremembe se med drugim nanašajo na merila za imenovanje direktorjev. Stanka Preskar (Gibanje Svoboda) je v razpravi predlagala, naj iz odloka črtajo določilo, ki oži kriterije za imenovanje direktorja, a o predlogu niso glasovali in ga niso vključili.
Koliko oglasnih panojev?
Sprejeli so končno besedilo odloka o oglaševanju. Katja Čanžar (SDS) je spomnila na to, da v Brežicah spodbujajo turizem. Od odloka je zato pričakovala veliko več, je rekla, kar lahko razumemo kot kritiko, češ, da odlok še vedno dopušča neurejeno postavljanje oglasnih panojev, predvsem pa, da je oglasnih lokacij, npr. od krožišča Trnje do Intermarketa, preveč.
Svetniki so med drugim tudi sprejeli letno poročilo Komunale za leto 2025.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
