I. K. Krašna

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Če na podstrešju opazite netopirja, ki med počitkom visi s stropa in je povsem ovit v svoje prhuti, ste najverjetneje srečali malega podkovnjaka (Rhinolophus hipposideros).

Ta je eden najbolj prepoznavnih in najpogostejših netopirjev v Sloveniji. Ime je dobil po značilnem nosnem izrastku v obliki podkve, ki mu pomaga pri orientaciji.

Ker lovi med vegetacijo, pogosto le nekaj metrov nad tlemi, običajno leti počasneje. Sicer ima dobro razvit vid, vendar se pri orientaciji zanaša predvsem na eholokacijo. Z oddajanjem visokofrekvenčnih zvokov zaznava okolico tako natančno, da lahko v popolni temi odkrije tudi najmanjši plen. Hrano išče predvsem v gozdovih, sadovnjakih in kulturni krajini, kjer lovi komarje, vešče, muhe in druge žuželke. En sam osebek lahko v eni noči ulovi več sto žuželk, zato pomembno prispeva k uravnavanju njihovih populacij.

Mali podkovnjak je tesno povezan z zgradbami, v katerih išče zatočišča. Poleti samice oblikujejo porodniške skupine v toplih podstrehah cerkva, gradov in drugih mirnejših stavb, kjer navadno skotijo enega mladiča na leto. V Sloveniji največ kotišč najdemo prav v cerkvenih podstrehah. Ker v zatočišča priletijo, morajo biti vhodne odprtine dovolj široke, približno 30 centimetrov ali več.

Jeseni se preselijo v jame, opuščene rudnike in kleti, kjer prezimujejo v hladnem in vlažnem okolju. Med zimskim spanjem (hibernacijo) jih lahko močno ogrozi že manjše vznemirjanje, saj budni porabijo dragocene zaloge energije.

Med zanimivostmi velja omeniti odkritje enega najstarejših malih podkovnjakov na svetu v Sloveniji. Netopir je bil star najmanj 22 let, kar je izjemna starost za to vrsto. Mali podkovnjaki namreč v naravi v povprečju živijo le od štiri do pet let.

Čeprav je mali podkovnjak majhen in pogosto neopazen, je dragocen del naših ekosistemov in koristen sostanovalec, ki pomaga ohranjati naravno ravnovesje.