Novo mesto–Karlovec: Železniška povezava, ki naj bi zaživela po letu 2030
Od Ljubljane do Zagreba: pripravljajo skupno razvojno vizijo do leta 2034.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ljubljana, Novo mesto, Karlovec in Zagreb naj bi bili v prihodnje povezani ne le z železniškim koridorjem, temveč tudi s širšo razvojno zgodbo. V Grosupljem je potekalo meddržavno srečanje Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) Poti prihodnosti Ljubljana–Novo mesto–Karlovec–Zagreb, na katerem so predstavniki Slovenije in Hrvaške predstavili razvojno vizijo za obdobje 2028–2034.
Srečanja so se udeležili predstavniki lokalnih skupnosti, državnih institucij, ministrstev, prometnega sektorja in razvojnih organizacij. Med njimi tudi ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj dr. Monika Kirbiš Rojs, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Marko Dvornik, načelnik sektorja železnice hrvaškega ministrstva za morje, promet in infrastrukturo Milan Vuković, namestnica županje Karlovške županije dr. Vesna Hajsan Dolinar, župan Grosuplja dr. Peter Verlič, predsednik skupščine EZTS Darko Barišić in direktor Evropskega združenja Marko Vukobrat.
Železnica ostaja v središču
Osrednji projekt sodelovanja je revitalizacija železniškega koridorja Ljubljana–Novo mesto–Karlovec–Zagreb. Pobuda sega v leto 2018, ko so župani občin ob koridorju z ministrom podpisali sporazum o njegovi revitalizaciji. Leta 2023 je povezovanje dobilo tudi institucionalno obliko z ustanovitvijo prvega EZTS s sedežem v Sloveniji.
V združenje so vključene občine Škofljica, Grosuplje, Ivančna Gorica, Trebnje, Mirna Peč, Novo mesto, Semič, Črnomelj in Metlika, na hrvaški strani pa Karlovška županija s partnerji. Pri sodelovanju sodelujejo tudi Slovenske železnice, HŽ Infrastruktura in Razvojni center Novo mesto.
Načrti pa presegajo samo obnovo železniške infrastrukture. Partnerji želijo železnico postaviti kot hrbtenico trajnostne mobilnosti in širšega razvoja območja. Ob tem želijo povezovati javni promet, gospodarstvo, turizem in druge razvojne potenciale ter izboljšati dostopnost predvsem za prebivalce perifernih in obmejnih območij.
Milan Vuković je predstavil načrte hrvaške države na področju železniške infrastrukture. Kot je dejal, si Hrvaška prizadeva do leta 2030 zgraditi večino glavnih koridorjev, ob tem pa pospešiti tudi razvoj regionalnih železnic. Med njimi je povezava med Novim mestom in Karlovcem, katere ponovna vzpostavitev se pričakuje kmalu po letu 2030.
Tudi Marko Dvornik je med prednostnimi nalogami izpostavil razvoj javnega potniškega prometa, ki naj bi postal konkurenčen, varen in dostopen.
Trije razvojni stebri
Partnerji so predstavili vizijo EZTS za obdobje 2028–2034, ki temelji na treh glavnih projektnih sklopih.
Prvi je mobilnost in transport. Namen je izboljšati čezmejni javni potniški promet in prebivalcem omogočiti lažji dostop do urbanih središč, delovnih mest, izobraževanja, zdravstva in evropskih prometnih povezav TEN-T. V načrtih niso samo potniške povezave, ampak tudi železniški tovorni promet, industrijski tiri in multimodalnost.
EZTS si prizadeva, da bi bil projekt mobilnosti na osi Ljubljana–Novo mesto–Karlovec–Zagreb v prihodnjem programu Interreg Slovenija–Hrvaška opredeljen kot strateški projekt.
Drugi sklop je namenjen podjetništvu, inovacijam in socialni integraciji. Partnerji želijo povezati podjetja, razvojne institucije in podporno okolje na obeh straneh meje ter vzpostaviti čezmejno platformo za investicije. Med cilji so tudi učinkovitejša uporaba obstoječih industrijskih kompleksov in gospodarskih con, več zasebnih investicij ter ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.
Tretji steber predstavlja trajnostni turizem. Pri tem želijo oživljati tradicionalne podeželske, kmetijske in železniške objekte ter vzdolž koridorja oblikovati skupno turistično zgodbo. Kot eno od izhodišč omenjajo tudi izkušnjo projekta zidanice.si, ki bi jo želeli nadgraditi na širšem območju.
Želijo tudi nov način financiranja
Del predstavljene vizije je pobuda za vzpostavitev čezmejnega mehanizma po vzoru ITI za območje Ljubljana–Novo mesto–Karlovec–Zagreb.
Takšen pristop bi po načrtih omogočil bolj usklajeno povezovanje evropskih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih finančnih virov ter lažje izvajanje investicij vzdolž celotnega koridorja. Pri pripravi modela želijo sodelovati s pristojnimi slovenskimi in hrvaškimi institucijami.
EZTS želi hkrati okrepiti tudi lastno strokovno ekipo. Po zaposlitvi prvega direktorja leta 2025 je med naslednjimi koraki vzpostavitev stalne projektne pisarne in širitev ekipe, ki bi pripravljala in izvajala večje čezmejne projekte.
Od načrtov h konkretnim projektom
Združenje je letos okrepilo sodelovanje pri prostorskem načrtovanju železniške infrastrukture, regionalnih prometnih strategijah in razvoju čezmejnega javnega potniškega prometa.
Sodeluje tudi z evropskimi in mednarodnimi institucijami. V okviru projekta IMPACT je bilo območje EZTS s strani DG REGIO in OECD izbrano za pilotno čezmejno regijo EU. Partnerji skupaj pripravljajo razvojne usmeritve za obdobje 2028–2034, sodelujejo pa tudi v evropskih programih in pobudah, povezanih s čezmejnim sodelovanjem.
Med njimi je program Interreg Europe Peer Review, v okviru pobude B-solutions pa iščejo rešitve za pravne in administrativne ovire pri vzpostavljanju čezmejnega javnega potniškega prometa.
Po besedah direktorja EZTS Marka Vukobrata cilj ni zgolj ponovna vzpostavitev železniške povezave med štirimi mesti, ampak povezovanje širšega prostora ob njej.
»Naš cilj ni zgolj ponovno povezati Ljubljano, Novo mesto, Karlovec in Zagreb z železnico. Želimo povezati prostor ob tej železnici – ljudi, gospodarstvo, javne storitve in razvojne priložnosti,« je dejal Vukobrat.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.