Mladinska delovna akcija brigadirjev Šamac-Sarajevo: Naša proga, naš ponos
V Posavskem muzeju Brežice so odprli razstavo Proga Šamac–Sarajevo in mladinske delovne brigade »Naša proga – naš ponos«.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na razstavi je na ogled 16 risb umetnice, likovne pedagoginje in donatorke Posavskega muzeja Brežice Alenke Gerlovič (1919–2010) in 16 del slikarja, grafika, muzealca in prvega ravnatelja Posavskega muzeja Brežice Franja Stiplovška (1898–1963), ki sta jih ustvarila poleti 1947 ob gradnji železniške proge Šamac–Sarajevo v Bosni in Hercegovini.
Zbrane je pozdravila direktorica Posavskega muzeja Alenka Černelič Krošelj. Razstavo pa sta predstavili kustosinji Mihaela Kovačič in Andrejka Vabič Nose.
Posavski muzej Brežice je po besedah Mihaele Kovačič lani ob obeležitvi 80. obletnice konca druge svetovne vojne prvo polovico leta posvetil raziskovanju prepletanja usod posavskih izgnancev in kočevskih Nemcev med drugo svetovno vojno v Posavju. Drugi del leta pa je posvetil preučevanju povojne obnove razrušene domovine. Pomemben dejavnik v obnovi so bile mladinske delovne brigade, v katerih so sodelovali mladi, poleg teh pa so tam delali še ostali udeleženci. Mladi so bili, je rekla Mihaela Kovačič, temelj obnove Jugoslavije po drugi svetovni vojni.
Heroj udarnik
Na mladinskih delovnih akcijah so sodelovali tudi umetniki. Gradnje proge Šamac-Sarajevo sta se tako udeležila, kot je povedala Andrejka Vabič Nose, tudi Alenka Gerlovič in Franjo Stiplovšek. V njunih likovnih delih obiskovalec razstave lahko opazuje podobe udarnika kot heroja. Umetniki so namreč v duhu povojne obnove predstavljali mladinske delovne akcije na tak način in tako nagovarjali k udarništvu.
Milan Kreačič je gradil avtocesto
Domačin Milan Kreačič z Velikih Malenc, rojen leta 1933, je opisal svojo brigadirsko izkušnjo. Leta 1948 je pomagal graditi Avtocesto Bratstva in enotnosti na odseku Zagreb-Beograd.
Tam je delal s Tretjo krško brigado. Na tistem delovišču je bil mesec dni. Potem so se brigadirji vrnili v Slovenijo, kjer pa so svoje udarništvo morali nadaljevati neprekinjeno še nekaj časa. Nekateri brigadirji so ostali v Brežicah in gradili veterinarsko postajo, ostali so delali v Zasavju. Tako so delovno akcijo morali podaljšati za kazen, ker je na trasi avtoceste nepojasnjeno »zmanjkala« harmonika, čemur je sledilo omenjeno obvezno dodatno delo v Sloveniji. Milan je z akcije iz Zasavja predčasno pobegnil, je povedal. Njegovo brigadirsko izkaznico najdemo med kopijami različnega gradiva na razstavi.
Una je brigadirjem odnesla nasip
Domačin iz Spodnje Pohance dr. Milan Jazbec, večkratni slovenski veleposlanik v tujini, je govoril o spominih svoje mame na njeno sodelovanje na mladinski delovni akciji Šamac-Sarajevo v okolici kraja Bosanski Šamac.
»'Od jutra do večera smo s 'šajtrgo' vozili tisti 'šoder' in smo delali nasip ob reki Uni, da ne bo poplavljala. Mi smo delali en teden, vozili smo tiste šajtrge, krvave žulje smo imeli. Potem je prišlo deževje, Una je narasla in je vse podivjalo. In smo začeli znova,'« je Jazbec ponovil mamino pripoved o delovni akciji.
Omenjena brigadirka je bila v krški četi, krška četa je bila v novomeškem bataljonu. Z velikim ponosom je pripovedovala, da je krška četa večkrat bila najboljša v vsej brigadi, zato so dvignili zastavo te čete, kar je bilo brigadirjem v ponos.
»Mama je bila stara 16 let, ko je bila na tej mladinski delovni akciji. Nama s sestro Mileno je nekoč rekla: 'Nimam pojma, kako to, da je mene moja mama, ki je bila stroga – dobra, ampak stroga – sploh pustila kot šestnajstletno dekle na to mladinsko delovno akcijo.' In potem se je obrnila k Mileni pa je rekla: 'Veš, jaz tebe ne bi pustila',« je povedal Milan Jazbec, ki je rekel, da so ti spomini zapisani v knjigi Pogovori z mamo, ki sta jo na osnovi maminih pripovedovanj s sestro Mileno napisala in mami podarila ob njeni 80-letnici.
Stane Ostrelič je bil kulturnik
Z mladinsko delovno akcijo Šamac-Sarajevo je povezan tudi družinski spomin družine Mojce Florjanič. Njen dedek po mamini strani, Stane Ostrelič iz Artič, je bil kulturnik v brigadi, kar sta ugotovili s kustosinjo razstave. Na razstavi je kopija njegove brigadirske izkaznice, na kateri je ob ostalih podatkih neka oznaka, ki bi lahko pomenila, da je bil tudi komandant brigade, ampak tega za zdaj ni bilo mogoče potrditi. »Tako nismo prepričani o tem. Dedek doma ni veliko govoril o mladinski delovni akciji. Izvedeli smo, kolikor je povedal drugim. Je pa izkaznico že sam dal muzeju, ko je bila 30 -letnica delovnih brigad,« je povedala.
Za glasbeno spremljavo ob odprtju razstave je poskrbela Glasbena šola Brežice z nastopom profesorja harmonike Nika Ogorevca in njegovega učenca Jake Slovenca.
Razstava bo v Posavskem muzeju Brežice na ogled do 22. marca, potem bo gostovala poleti v Muzeju Velenje in proti koncu leta v Mestnem muzeju Idrija.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
