Lidija Markelj

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Če je kdo pričakoval, da bodo škocjanski svetniki na zadnji občinski seji le ustanovili javni zavod, ki bi upravljal novi kulturni center, Zeliščarski center JV Slovenije v Zagradu in katere druge občinske objekte, se je uštel.

Očitno zadeva še ni dozorela oz. sedanji svetniki ne želijo prevzeti odgovornosti novih finančnih bremen za občinski proračun in bodo to odločitev raje prepustili novemu občinskemu svetu – čeprav bodo morda tudi spet sami njegovi člani.

Na seji naj bi – tako kot so sklenili prejšnjič – pregledali svoje predloge, kako s centrom v prihodnje, a kaj dosti razprave o predlogih Blanke Matko (Lista za gospodarski razvoj) in Rajka Zakška (SDS) ni bilo.

Blanka Matko je poudarila, da je ponosna na nov kulturni center, v katerem je pestro dogajanje, da pa pred ustanovitvijo zavoda pogreša natančnejše analize, predvsem stroškov, vendar ji je direktorica občinske uprave Claudia Jerina Mestnik hitro povedala, da so te že pripravljene in obelodanjene, svetniki pa jih poznajo.

Predvideni trije zaposleni – direktor, strokovni sodelavec za programe in projekte ter tehnično-upravni delavec – bi na leto stali okoli 134 tisoč evrov, a z njimi bi prišli tudi do večjega izkoristka na razpisih za nepovratna sredstva iz evropskih projektov, predvidevajo, da med 50 in 250 tisoč evri na leto. Zdaj na razpisih občina ne more kandidirati.

Najprej direktor

Rajko Zakšek, ki se mu sicer trenutno še ne zdi najprimernejši čas za ustanovitev zavoda v predvidenem obsegu, »saj obstoječi objekti in programi po moji oceni še ne upravičujejo večjega števila zaposlenih in dodatnih stroškov«, je kot smiselno rešitev predlagal ustanovitev javnega zavoda z le enim zaposlenim, direktorjem. Za začetek.

Meni, da bi takšna organiziranost omogočila, da zavod začne delovati, hkrati pa bi lahko samostojno kandidiral na različnih državnih in evropskih razpisih ter pridobival dodatna sredstva za razvoj. »Tako bi občina vzpostavila ustrezno pravno-organizacijsko podlago, ne da bi se že na začetku zavezala k večjim stroškom poslovanja.

Dodatno zaposlovanje in širitev dejavnosti zavoda pa bi bilo smiselno načrtovati šele po povečanju obsega upravljanja objektov in programov. Takrat bi se pokazale dejanske potrebe po dodatnem kadru in bi bilo mogoče odgovorno načrtovati nadaljnji razvoj zavoda,« je obrazložil Zakšek.

A o tej postopni vzpostavitvi zavoda na seji ni bilo kaj dosti besed.

Ni še pravi čas

Svetniki so raje vztrajno ponavljali že večkrat povedano, da ne zavirajo razvoja kulturnega centra in drugih zavodov in da niso proti ustanovitvi javnega zavoda, kar bo nekoč treba storiti, a zdaj da še ni pravi čas, da je treba malo počakati ipd.

Martina Kralj (SDS) je dejala, da je javni zavod sicer nujen, a ne še zdaj, saj je treba gledati na stroške in prej postaviti še novo športno dvorano, čemur so zdaj z novo vlado morda bližje. Aleš Ucman (Lista za gospodarski razvoj) je predlagal, da bi občina pridobila mlade, da bi pomagali v zavodu.

Dvorezen meč?

Matej Hočevar (SDS) pa je ob vsej debati dejal, da je to odlašanje morda tudi dvorezen meč. Kulturni center, za katerega se je občina zadolžila, je zgrajen, če pa bodo zdaj ob denar, ker ne morejo kandidirati na razpisih, in če morda odide še dober, a preobremenjen kader iz občinske uprave, to ne bo dobro. »Morda pa ne bi bilo narobe, če bi ustanovili zavod z enim ali dvema zaposlenima in mu potem v upravljanje dodajali nove proizvode,« je dejal.

A svetniki se na to niso ozirali. Župan Jože Kapler je debato končal z mislijo: »Odgovornost je na vseh nas. Moramo si pač le povedati, da je odločitev o ustanovitvi javnega zavoda prezgodnja in da je treba z njo počakati.«