M. L.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Če rečemo o njej, da bere Dolenjski list, povemo premalo. Bere namreč še veliko drugega, časopisov in revij. Poleg tega, da Dolenjski list bere, ga je tudi pomagala ustvarjati, in to vse do svoje upokojitve pred leti. Zato je Tilka Divjak še zmeraj vsaj malo »od Dolenjskega lista« in Dolenjski list je vsaj malo njen.

Njen življenjski načrt o delu, ki bi ga opravljala, ko bo šla v službo, je bil v mladosti sicer drugačen. Vlekel jo je trgovski poklic, in to svojo željo je hotela tudi uresničiti po osnovni šoli oziroma nižji gimnaziji, ki jo je obiskovala v Kostanjevici na Krki. Ampak stvari so se zasukale drugače. Zaposlila se je v lokalnem kmetijskem gospodarstvu. Tam so potrebovali pomoč pri računovodstvu in podobnih drugih opravilih, in to je bilo tam njeno delo.

· Preverite, kaj lahko osvojite

Zvestoba prinaša nagrade – nagradna akcija za naročnike Dolenjskega lista

In se je pokazala priložnost za zaposlitev pri Dolenjskem listu v Novem mestu. Tam je bil glavni urednik Tone Gošnik, ki je bil zahteven do sebe in sodelavcev ter zelo natančen, ko je šlo za dobro časopisa.

»Pri Dolenjskem listu nas ni bilo veliko in bili smo kot družina,« se spominja Tilka. V podjetju je bila v t. i. skupnih službah, v katerih so zaposleni delali vse, kar je bilo treba narediti. Tako je sprejemala oglase in osmrtnice, obračunavala plače, vodila evidence o naročnikih in še je bilo najbrž kaj drugih opravil, ki skupaj pomenijo pedantno urejen časopis v, če tako rečemo, tajniškem delu.

Ko smo že pri natančnosti in evidencah – vse so delali ročno. Vsak oglas in osmrtnico so morali prepisati z začetnega formularja ali kakšnega lista na poseben evidenčni list. Za vsakega naročnika posebej so v arhivu napisali evidenčno kartico, in to ne samo ene, ampak več, in tako zagotovili popolno preglednost nad naslovi naročnikov in plačevanjem naročnin. Bili so postopki in omare in dnevi in dnevi, ki jih v današnjem digitalnem svetu zaobjame stroj v nekaj sekundah že z nekaj pritiski na tipke.

O tem bi mogoče kakšno lahko rekel tudi naš rojak Zvone Šeruga, ki je enkrat takrat prišel za nekaj dni na Dolenjski list in so mu na njegovo ne največje veselje predstavili tudi omenjeni del nastajanja tednika Dolenjski list.

Dober dan, Monte Carlo

Tilka bo imela čez dober mesec rojstni dan. Ali ga je kdaj praznovala na potovanju, ni znano, potovala pa je, kot je povedala, kar veliko. Ohrid, Hvar, Nica, Monte Carlo, Grčija, Albanija, dobršen obalni del nekdanje Jugoslavije je obiskala z agencijo. Nepozabno je potovanje na obiranje mandarin, kamor se je peljala tudi z legendarnim vlakom »Mandarina Ekspress«.

Kot tajnica kostanjeviškega upokojenskega društva je izlete tudi organizirala, pravi Tilka, ki je potovala z vlakom, avtobusom, ladjo, in čeprav le panoramsko, z letalom. Dogajalo se je povsem v duhu pesmi Tilkine priljubljene Jasne Zlokić »… ja sam skitnica, daljine me vuku …«

Potovala je tudi s Klubom jamarjev Kostanjevica na Krki, katerega članica je, pravi Tilka, ki je bila tudi članica Prostovoljnega gasilskega društva Prekopa.

· Naši naročniki

Anton Weiss: Pri 92 letih komaj čaka poštarja in Dolenjski list

Vrt, kokoši in mačke

»Daljine«, daljave ima očitno rad tudi kragulj. Od nekje daleč je priletel k hiši v Ivanjše, kjer živi Tilka, in hop – že ni bilo več na dvorišču ene izmed kokošk. Kokoši ima Tilka sicer več, ima tudi mačke, vrt, rože in take reči.

Srn ne goji načrtno, te pridejo same in si postrežejo celo vrtnice na dvorišču, da ne omenjamo lisice, ki zna sredi sončnega dopoldneva postati nedaleč od hišnih vrat. Čudovito življenje!

Dan pa bi bil načelno lahko daljši. Tilki rado zmanjka časa. Palačinke, jabolčni zavitek, potratna potica, jedi na žlico so med tistim, čemur namenja čas v kuhinji. Včasih je tudi »prostoferka« komu v družini, v katero šteje družini obeh otrok, ki sta ju imela z možem, ter štiri vnuke in pet pravnukov.

In ker sonce ne sije po človekovi volji, Tilka včasih še pozno v noč rešuje križanke ali bere časopis, in tako, čeprav za domačo mizo, še zmeraj potuje v tisočera mesta.