Krško
JEK 2, Kostak in Kerinov Grm: Kaj obljubljajo kandidati za župana Krškega?
Spremljajte aktualne politične zgodbe
Stanovanjska gradnja, pogoji za drugi blok jedrske elektrarne, prihodnost Kostaka in javnih služb ter razmere v Kerinovem Grmu so zaznamovali televizijsko soočenje.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kandidata in kandidatki za župana MO Krško, Janez Kerin, Janja Starc, Tajana Dvoršek in Dušan Šiško, so se soočili na TV Slovenija. Aktualni župan je zagovarjal opravljeno delo, protikandidati pa so mu očitali predvsem zamujene priložnosti in prepočasno ukrepanje.
Stanovanja in poraba javnih sredstev
Janez Kerin je zavrnil očitek, da stanovanjska gradnja v njegovem mandatu ni bila prednostna naloga. Po njegovih navedbah občinski fond prek družbe Rudar Senovo obsega 658 stanovanj oziroma 25,1 neprofitnega stanovanja na tisoč prebivalcev, kar naj bi bilo precej nad slovenskim povprečjem. Napovedal je tudi več kot 400 novih stanovanj, pri katerih naj bi sodelovali domači investitorji in izvajalci.
Janja Starc je ob razpravi o občinskih naložbah opozorila na rast tekočih odhodkov in transferjev. Po njenih navedbah so v zadnjem letu dosegli skoraj 32,5 milijona evrov. Poudarila je, da mora občina pri novih projektih upoštevati tudi poznejše stroške vzdrževanja in obratovanja. Kerin je očitek o neracionalni porabi zavrnil in izpostavil javni semafor porabe proračunskega denarja.
JEK 2
Starc je podporo drugemu bloku vezala na jasne in zavezujoče pogoje za lokalno okolje: razvojni zakon vzporedno s pripravo državnega prostorskega načrta, potrebno infrastrukturo pred začetkom gradnje in pravično nadomestilo. Ocenila je, da se je občina v priprave vključila prepozno.
Tajana Dvoršek je poudarila, da podpora novemu bloku ni samoumevna. Občina bi morala najprej ugotoviti pričakovanja prebivalcev in jih nato zagovarjati pred državo. Razvojni zakon bi moral biti po njenem sprejet pred državnim prostorskim načrtom, z jasnimi zavezami in roki.
Dušan Šiško je zahteval referendum v Posavju, ki bi ga financirala država. Šele po odločitvi prebivalcev bi po njegovem sledila pogajanja države s Krškim in usklajevanje z drugimi posavskimi občinami.
Kerin je zatrdil, da je občina ves čas aktivna in da na podlagi sklepov občinskega sveta zahteva sočasnost prostorskega načrta in regijskega razvojnega zakona. Izpostavil je tudi pridobljeno glasovalno pravico predstavnikov Posavja v državni delovni skupini za NEK 2.
Kostak
Pri Kostaku sta se prepletali vprašanji sanacije nezakonito odloženih odpadkov in ločitve javnih služb od tržnih dejavnosti.
Dvoršek je zahtevala čimprejšnjo ustanovitev podjetja v stoodstotni občinski lasti ter redno obveščanje javnosti o sanaciji.
Starc je zatrdila, da je imel župan že štiri leta na voljo elaborat za razmejitev dejavnosti, vendar občinskega podjetja ni ustanovil. Kot članica nadzornega sveta Kostaka je povedala, da ta spremlja predvsem finančne zadeve, konkretnih lastnih ukrepov ob nepravilnostih pa v odgovoru ni navedla.
Šiško je nasprotoval prodaji občinskih delnic in predlagal njihov odkup do večinskega občinskega deleža.
Kerin je odgovoril, da statut družbe tak nakup omejuje, ter poudaril sodelovanje z novo upravo pri sanaciji. Do neposrednega nasprotovanja je prišlo pri osemletni koncesiji. Kerin je navedel, da jo je zahtevala skupina svetnikov, med podpisniki pa omenil tudi Starc.
Ta je podpis izrecno zanikala in dejala, da se je pri zadevah Kostaka izločala. Kerin je vztrajal, da je odločitev temeljila na elaboratu in presoji koristi za občane.
Kerinov Grm
Šiško je poudaril potrebo po sodelovanju z romsko skupnostjo ter spoštovanju pravic in dolžnosti.
Dvoršek bi okrepila vlogo posameznikov, ki bi povezovali naselje in občino, od romskega svetnika pa pričakuje dejavnejše delo.
Kerin je kot namene porabe sredstev navedel vrtec, šolske prevoze, izobraževanje odraslih ter sanacijo poškodovane javne lastnine in gasilskih vozil.
Starc je odgovornost pripisala občini in državi ter zagovarjala usklajeno delo institucij in ničelno toleranco do kriminala. Predlagala je tudi razmislek o vključevanju romskih otrok v več šolskih okolij.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
