Večina Steletovih nagrad tokrat v Novo mesto
Dr. Phil Mason in Dušan Strgar sta letošnja prejemnika Steletove nagrade za življenjsko delo, najvišje nagrade na področju varovanja in ohranjanja kulturne dediščine.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovensko konservatorsko društvo je danes v Narodni galeriji podelilo Steletove nagrade, najvišje nagrade in priznanja na področju varovanja in ohranjanja kulturne dediščine za leti 2024 in 2025, kar štiri pa so šla v Novo mesto.
Steletovo nagrado za življenjsko delo za leto 2025 sta prejela sodelavca novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine dr. Philip F. J. Mason in Dušan Strgar posthumno.
Kot so v Konservatorskem društvu zapisali v obrazložitvi, je Steletovo nagrado za življenjsko delo dr. Phil Mason prejel za izjemne dosežke in pomemben prispevek k ohranjanju, raziskovanju in predstavljanju arheološke kulturne dediščine v Sloveniji.
Dr. Phil Mason je v slovenijo leta 1989 prišel iz Anglije, potem ko je arheološko-konservatorske izkušnje pridobival na najdiščih v Angliji, Italiji in Avstriji. Leta 1991 se je zaposlil kot konservator arheolog na takratnem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto.
V skoraj treh desetletjih terenskega delovanja je vodil ali sodeloval pri več kot 150 arheoloških raziskavah ter pomembno zaznamoval razvoj arheološkega konservatorstva. Uveljavljal je inovativne metode terenskih pregledov, dokumentiranja in interdisciplinarne obravnave najdišč ter svoje znanje prenašal na mlajše generacije arheologov.
Med njegovimi najpomembnejšimi projekti izstopajo raziskave večfaznega mestnega najdišča v Črnomlju. Odkritja poznoantičnih in srednjeveških ostalin so pomembno dopolnila poznavanje zgodovine mesta, Mason pa je sodeloval tudi pri njihovi prezentaciji in situ in oblikovanju Mestne muzejske zbirke Črnomelj.
Pomemben del njegovega dela so bile tudi zaščitne arheološke raziskave ob gradnji slovenskih avtocest, zlasti na najdiščih Obrežje, Dolge njive pri Beli Cerkvi in Velike njive pri Veliki vasi. Raziskave so razkrile dragocene ostaline iz različnih zgodovinskih obdobij, od prazgodovine do srednjega veka.
Mason je arheološka odkritja približeval javnosti z razstavami, predavanji in strokovnimi objavami doma in v tujini. Njegovo delo povezuje raziskovanje, varstvo in predstavitev dediščine ter temelji na sodobnih metodoloških pristopih in mednarodnih izkušnjah.
Dušan Strgar je Steletovo nagrado za življenjsko delo prejel posthumno. Svoje poklicno življenje posvetil ohranjanju, varovanju in predstavljanju kulturne dediščine, zlasti na področju muzejev na prostem. Pri svojem delu je uspešno povezoval konservatorska načela, etnološko znanje ter sodelovanje z lastniki, obrtniki in lokalnimi skupnostmi.
Kot konservator novomeškega zavoda je v letih 1991–2000 načrtoval in vodil postavitev Muzeja na prostem pri kartuziji Pleterje, v katerem je predstavljena značilna kmečka domačija Šentjernejskega polja iz 19. in prve polovice 20. stoletja. Svoje izkušnje je pozneje prenesel na projekte Jurjeve domačije na Občinah pri Trebnjem, Banove domačije v Artičah in muzeja na prostem v Zagraškem logu pri Zagradu pri Škocjanu.
Pri vseh projektih je dosledno uveljavljal načela ohranjanja izvirnih sestavin stavb in opreme, premišljenih novih posegov ter uporabe tradicionalnih materialov in gradbenih tehnik. Muzeje na prostem je razumel kot žive prostore, v katerih se dediščina ne le ohranja, temveč tudi raziskuje, predstavlja in vključuje v življenje skupnosti. S svojim delom je pomembno prispeval k ohranitvi kmečkega stavbarstva in prepoznavnosti kulturne dediščine jugovzhodne Slovenije.
Posebno mesto v njegovem delovanju je imelo povezovanje etnologov konservatorjev. Skupaj s hrvaško kolegico Ano Mlinar je bil eden ključnih pobudnikov mednarodnega sodelovanja, ki se je uveljavilo v obliki simpozijev etnologov konservatorjev. Pri njihovi organizaciji je sodeloval več kot 25 let. Srečanja so postala pomemben strokovni forum za izmenjavo znanja in izkušenj med konservatorji iz več držav nekdanje Jugoslavije. Enajsti simpozij v Mariboru leta 2025 je bil posvečen njegovemu spominu.
S strokovnimi in poljudnimi prispevki, predavanji, delavnicami in razstavami je svoje znanje približeval tudi širši javnosti. Bil je tudi avtor več prispevkov v Dolenjskem listu v rubriki Naša kulturna dediščina.
Priznanji Patru Niku in novomeški bolnišnici
Ob dveh prejemnikih Steletove nagrade za življenjsko delo sta v Novo mesto odšli tudi dve Steletovi priznanji, prejela pa sta jih gvardijan novomeškega frančiškanskega samostana pater Niko Žvokelj in Splošna bolnišnica Novo mesto.
Pater Nikolaj Žvokelj je priznanje prejel za izjemna prizadevanja za obnovo samostanske cerkve Kostanjevica v Novi Gorici in promocijo samostana. Cerkev iz 17. stoletja slovi med drugim po tem, da so v njeni kripti pokopani zadnji člani francoske kraljevske družine Bourbon.
Pater Niko Žvokelj je s svojim delom v samostanu Kostanjevica pomembno prispeval k ohranjanju, raziskovanju in promociji samostanske dediščine. Po ponovnem imenovanju za gvardijana frančiškanskega samostana leta 2016 si je zadal zahtevno nalogo celovite obnove notranjščine samostanske cerkve Marijinega oznanjenja, enega pomembnejših baročnih spomenikov na Primorskem.
Večletna obnova, ki je potekala med letoma 2017 in 2024, je omogočila restavriranje štukatur in poslikav v celotni cerkvi. Raziskave in konservatorsko-restavratorska dela so razkrila izjemno umetnostno kakovost spomenika ter prispevala k njenemu boljšemu razumevanju in umestitvi v širši evropski prostor. S svojim zavzemanjem je pater Niko pomembno prispeval tudi k temu, da je bil Frančiškanski samostan Kostanjevica s cerkvijo, Škrabčevo knjižnico in grobnico Burbonov leta 2024 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.
Pri uresničevanju tako obsežnih projektov je znal povezovati samostansko skupnost, župljane, lokalno okolje, kulturne ustanove in strokovnjake ter uspešno zagotavljati potrebna finančna sredstva. Pri tem je dosledno spoštoval načela in odločitve konservatorske in restavratorske stroke.
Njegovo delo presega samo obnovo spomenika. Z različnimi prireditvami, razstavami, publikacijami in dokumentarnim filmom je dediščino Kostanjevice približal širši javnosti. Posebej velja izpostaviti jubilejno leto 2023, ob štiristoletnici prve cerkvice na Kostanjevici, ko je pripravil program z več kot osemdesetimi prireditvami. Pomemben je tudi njegov prispevek k izobraževanju mladih v okviru delavnic Zakladi naše Kostanjevice.
Slovensko konservatorsko društvo je Steletovo priznanje Splošni bolnišnici Novo mesto podelilo za projekt prenove negovalne bolnišnice Julija v Novem mestu. Prenova nekdanje Moške bolnišnice v Novem mestu, izvedena med letoma 2021 in 2025, je zgleden primer povezovanja varstva kulturne dediščine s potrebami sodobne družbe.
Zgodovinska stavba iz konca 19. stoletja je pomembna priča razvoja zdravstvene dejavnosti v Novem mestu. Z obnovo pa je dobila novo življenje kot Negovalna bolnišnica Julija s paliativnim oddelkom.
Splošna bolnišnica Novo mesto kot investitorica je k prenovi pristopila odgovorno in z razumevanjem za arhitekturne ter zgodovinske vrednote stavbe. V sodelovanju z novomeško enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, odgovornim konservatorjem dr. Tomažem Golobom, projektanti in izvajalci je bilo mogoče uskladiti zahtevne konstrukcijske, tehnične in zdravstvene zahteve z načeli varovanja dediščine.
Obsežna prenova je vključevala konstrukcijsko sanacijo, potresno utrditev in posodobitev inštalacij, pri čemer so bili ohranjeni pomembni elementi izvirne arhitekture. Med njimi so historični fasadni in notranji ometi, stavbni elementi ter dekorativni betonski tlakovci na hodnikih in stopnišču. Restavrirani so bili tudi spominska plošča, posvetilni napis in grb reda Usmiljenih bratov, ki pričajo o zgodovini ustanove.
Poseben izziv je predstavljalo zagotavljanje sodobnih higienskih, funkcionalnih in drugih standardov ob hkratnem ohranjanju kulturnovarstvenih vrednot. S strokovnim sodelovanjem vseh deležnikov so bile oblikovane rešitve, ki spoštujejo zgodovinski značaj stavbe in ji omogočajo novo, družbeno pomembno funkcijo. Prenovljena bolnišnica s 65 posteljami danes omogoča kakovostnejšo nego, rehabilitacijo in paliativno oskrbo bolnikov ter boljše delovne pogoje zaposlenim.
Projekt dokazuje, da varovanje kulturne dediščine ni ovira za razvoj, temveč priložnost za premišljeno nadgradnjo obstoječega prostora. Splošna bolnišnica Novo mesto je s svojim odgovornim pristopom pomembno prispevala k ohranjanju kulturne identitete mesta in hkrati ustvarila trajno korist za širšo skupnost.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
