I. Vidmar

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V ponedeljek je zvečer v Novem mestu deževalo, a ne toliko, da bi količino dežja zaznale naprave na vremenski postaji na Žibertovem hribu, kaj šele, da bi se to poznalo na vodostajih Krke in drugih vodotokov, strašansko prizadetih od dolge suše in rekordne vročine. Mogoče bo nekaj dežja padlo tudi nocoj, a po napovedih vremenoslovcev spet ne toliko, da bi to vsaj za silo omililo strašansko sušo. Takšnega deževja še ni na vidiku, se bo pa vsaj malo ohladilo.

Suša in vročina, ki smo ji priča to poletje in kakršna se nam še večkrat obeta tudi v prihodnosti, ni prizadela le polj, travnikov, gozdov in ljudi, močno so jih občutili tudi reke in potoki ter živali v njih, predvsem ribe.

»Letošnje leto zaznamujejo izjemno sušne in vroče razmere, ki so se začele že spomladi. Zaradi pomanjkanja padavin se je suša poglabljala vse do poletja in dosegla vrh v prvi polovici avgusta. Zaznani so bili številni julijski in avgustovski rekordi meritev temperature zraka. Pri nas so temperature zraka presegle 39 °C, kar je pomembno prispevalo k zmanjšani vodnatosti in segrevanju vodotokov. 

· Suša izstavlja račun

Ribam zmanjkuje kisika, ribiči zapirajo ribnike, če dežja ne bo, tudi Kolpo

· Do preklica

Kolpa in Čabranka za ribiče zaprti: ribam je prevroče, premalo je kisika

Posebej skrb vzbujajoče je stanje rek Save, Krke in Kolpe. Podobno kritične razmere smo v Sloveniji zaznali tudi v letih 2003, 2012 in 2022. Dodatno skrb vzbuja zniževanje gladine podzemne vode v plitvih vodonosnikih, predvsem v vzhodnem delu države, v katere so posledice suše najizrazitejše,« pove Barbara Kink z novomeške enote Zavoda za varstvo narave.

Ekstremne temperature predstavljajo velik pritisk na vodne ekosisteme.

B. Kink

»Temperature vode v Savi, Krki in v Kolpi so več dni zapored presegle 28 °C. Na Savi pri Čatežu je bila v začetku avgusta izmerjena temperatura kar 31,3 °C, na Krki pri Gorenji Gomili 29 °C, na Kolpi pri Metliki 29 °C in pri Sodevcih 28,4 °C. Vročinski val, ki je trajal od konca julija, je povzročil razmere, ki so za številne vodne organizme že stresne ali celo kritične.«

Voda pretopla za ribe

Za večino domorodnih ciprinidnih vrst rib, ki so značilne za srednji in spodnji tok rek, se stres začne pri temperaturah okoli 24 °C. Temperature nad 24 °C so na reki Savi vztrajale neprekinjeno več kot mesec dni. Pri temperaturah nad 28 °C se poveča poraba energije za osnovne življenjske funkcije, zmanjšata hranjenje in rast, poveča občutljivost za bolezni, hkrati pa je v vodi na voljo manj kisika.

· Ko je še vodi prevroče

Gasilci priskočijo na pomoč tudi, ko ribam zmanjkuje sape

Dolgotrajna izpostavljenost takšnim razmeram lahko vodi v pogine rib in poslabšanje stanja vodnih habitatov, o vplivu letošnjega vremena na ribe pove Barbara Kink.

Dodatno težavo k že tako kritičnim razmeram predstavljajo še nezakoniti odvzemi vode s potopnimi črpalkami, ki še dodatno zmanjšujejo že tako nizke pretoke. Pomanjkanje vode je letos vplivalo celo na obratovanje Nuklearne elektrarne Krško, v kateri so zaradi razmer v Savi začeli zmanjševati moč reaktorja.

· Po vročinskem valu

Dobra novica iz Krškega: Nuklearka spet deluje s polno močjo

Tudi masovni turizem, zdajšnja praksa urejanja vodotokov in že v osnovi ne najbolj optimalno čiščenje odpadnih voda dodajo svoj delež.

Lehnjak propada, eksplozija alg

»Na udaru so tudi lehnjakove pregrade, saj močno porozna, lahka in luknjičava sedimentna kamnina z izsušitvijo postane izpostavljena mehanskim poškodbam, vodni eroziji in propadanju. H kritičnim razmeram pripomore še padec kakovosti rečne vode in velik odvzem vode za ribogojnico ali male hidroelektrarne. 

Visoke temperature in nizke pretoke spremljajo tudi cvetenje cianobakterij, velika razrast nitastih zelenih in rjavih kremenastih alg ter obilje vodnih rastlin, med katerimi prevladujeta makrofita plavajoči dristavec in navadni rogolist. Enormna razrast nakazuje na prekomerno obremenitev reke s hranili in z organskimi snovmi, predvsem nitratov in fosfatov, ki spodbujajo eksplozivno rast,« o tem, kako široke so posledice suše in vročine na vodotoke pojasnjuje Barbara Kink.

Razmere v zadnjem obdobju obenem opozarjajo, da postajajo suše in vročinski valovi stalnica. Zato bi bilo že včeraj nujno doseči odgovorno upravljanje vodotokov, učinkovitejši nadzor nad odvzemi vode ter ohranjanje naravnih vodnih in obvodnih ekosistemov, ki povečujejo odpornost okolja na podnebne spremembe.