Jure Kljajić

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Letošnjo pridelovalno sezono ozimnih žit na Dolenjskem in v Posavju bodo kmetje in strokovnjaki pomnili predvsem po izjemno zahtevnih in muhastih vremenskih razmerah. Če so lansko jesen in zimo zaznamovale nadpovprečno vlažne in tople razmere, so se kmetje spomladi spopadali s sušo, ki so ji sledila še lokalna neurja s točo in neusmiljen vročinski udar.

Žetev se je na našem območju začela zgodaj, konec junija, in se je končala zelo hitro. Kako ocenjujejo sezono in kakšna je kakovost letošnjega zrnja, smo vprašali Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto (KGZNM) in Kmetijsko zadrugo Trebnje-Krka. Zanimalo nas je tudi, ali drži, da vse več kmetov napoveduje, da so žito posejali zadnjič.

Od zastajanja vode do toče in prisilnega zorenja

V poročilu KGZNM navaja, da je bil začetek sezone zaznamovan z obilico vlage, kar je na težjih in slabše odcednih tleh povzročilo slabo prezimitev, propad rastlin v depresijah in slabši koreninski sistem. Pomemben prispevek k blaženju kasnejših težav so imeli pravočasni spomladanski ukrepi: česanje ozimin, zgodnje razpleveljenje in prvo dognojevanje v februarju. Kjer so bili ti ukrepi izvedeni strokovno pravilno, so bile posledice kasnejše suše bistveno manjše.

Sušno obdobje se je začelo že v aprilu in začetku maja. Sredi maja ga je delno omililo nekaj padavin, a žal ponekod tudi toča. Ta je najbolj prizadela ječmen v času klasenja in pšenico v času bilčenja, najhujše pa je bilo v Posavju, kjer so bila poškodovana žita in polegani posevki delno namenjeni le še za košnjo ali podor. 

V času žetve se je pokazal še en neobičajen pojav. Običajno dozorevanje žit poteka z razmikom – najprej ječmen, nato pšenica, kasneje tritikala in oves. Letos pa so vse vrste žit dozorele skoraj obenem. Kmetijska svetovalka za poljedelstvo pri KGZNM Mateja Strgulec pojasnjuje: »Pri nas se je žetev začela zgodaj, v zadnji dekadi junija (podobno tudi lani), a je trajala zelo kratek čas, saj so vse vrste žit dozorele skoraj sočasno. Šlo je za prisilno zorenje.«

Količine precej pod povprečjem, a kakovost presenetljivo dobra

Po podatkih KGZNM je bilo na območju posejanih okoli 1.850 hektarjev ozimne pšenice in 2.840 hektarjev ozimnega ječmena. Vendar pa so pridelovalne razmere povzročile podpovprečno letino po obsegu pridelka. Povprečni pridelki pšenice in ječmena so se ustavili pri približno petih tonah na hektar, na plitvejših in sušnih tleh pa so padli na 4,5 do 4,8 tone na hektar. Na posameznih območjih Posavja je bil zaradi toče in neurij pridelek manjši tudi do 50 odstotkov.

Kljub vremenskim šokom pa je kakovost odkupljenega zrnja dobra. Meritve hektolitrske teže, kakovosti beljakovin in škroba kažejo dokaj visoke vrednosti, vlage zrnja na odkupu pa so bile ustrezne.

Kmetijsko službo je ob žetvi presenetil nov pojav: zavrnitev nekaterih pošiljk pšenice zaradi okužbe s pšenično trdo ali smrdljivo snetjo, ki se prenaša s setvijo necertificiranega, domačega semena. Stroka zato opozarja, da bo treba pred jesensko setvijo kmete še bolj spodbujati k uporabi certificiranega semena.

Vsaj polovica kmetov pravi, da so sejali zadnjič

Najtežji del letošnje sezone pa so odkupne cene, ki pri mnogih pridelovalcih ne pokrijejo niti vloženih stroškov gnojil, semena, zaščite in goriva. Iz odgovorov Martina Sevška, komercialista v KZ Trebnje-Krka, izhaja, da so bile letošnje odkupne cene pri njih 175 evrov na tono za ječmen in le 160 evrov na tono za pšenico. V primerjavi z lani je bila letos pšenica občutno cenejša (lani 190 €/t), ječmen pa le malenkost dražji (lani 165 €/t).

Pri KGZNM sicer navajajo širši razpon odkupnih cen pšenice v regiji, od 185 do 220 evrov na tono glede na kakovost. V KZ Trebnje-Krka so letos odkupili približno 300 ton ječmena in 100 ton pšenice. Vse odkupljeno žito prodajo naprej končnim kupcem v regiji in ga ne izvažajo.

Na vprašanje o nezadovoljstvu kmetov glede odkupnih cen pa Martin Sevšek odgovarja: »Na odkupne cene žit mi nimamo vpliva. Skrbeti moramo, da smo konkurenčni v nadaljnji prodaji. Odkupne cene so nizke zato, ker prihaja žito k nam iz drugih žitnih držav, kjer je dosti cenejše, kljub prevozu. Manjši pridelovalci bodo prenehali pridelovati žita za prodajo. Imel sem neposreden stik s pridelovalci ob odkupu ječmena in pšenice in lahko rečem, da je približno polovica tistih, ki so pripeljali žito, povedala, da bodo z letošnjim letom prenehali sejati.«

Sprememba strukture njiv na Dolenjskem

Zaradi neugodnih tržnih razmer in ekonomskega pritiska se na Dolenjskem in v Posavju že dalj časa spreminja struktura posevkov. Organiziran odkup krušne pšenice se še naprej zmanjšuje, kmetje pa se vse pogosteje odločajo za pridelavo krmnih žit ali krmne pšenice. Izrazit je predvsem porast tritikale (križanka med pšenico in ržjo), ki je je bilo letošnjo sezono posejane kar 1.210 hektarjev. Kot poudarjajo na KGZNM, je tritikala bistveno odpornejša proti škodljivim organizmom in vremenskim ekstremom.

Čeprav pridelava žit na splošno sodi med kmetijske panoge, ki lažje prenašajo poletno sušo (saj glavnina rastne dobe poteka od jeseni do zgodnjega poletja), pa ključni problem ostajajo negotove tržne razmere. Če se bodo sedanji trendi nadaljevali in odkupne cene ne bodo sledile stroškom pridelave, bodo dolenjske in posavske njive v prihodnje dajale vse manj krušnega zrnja, kmetje pa bodo prisiljeni iskati bolj ekonomične alternative.