18. pohod po kozjanskih sadovnjakih povezal 143 pohodnikov
Lepa jesenska nedelja je na Kozjansko privabila 143 pohodnikov, ki so se 4. oktobra udeležili 18. Pohoda po kozjanskih sadovnjakih.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na približno 12 kilometrov dolgo pot so se odpravili z gradu Podsreda, pohod pa je ponudil precej več kot le hojo – od razgledov in travniških sadovnjakov do zgodb iz zgodovine in spoznavanja naravne ter kulturne dediščine.
Pohod sta v okviru Praznika kozjanskega jabolka pripravila Javni zavod Kozjanski park in Planinsko društvo Atomske toplice Podčetrtek, letošnji dogodek pa je potekal tudi v okviru projekta »Utrip gradu Podsreda«.
Krožna Pot slovenskega tolarja je pohodnike vodila skozi Presko, mimo Velikega vrha, Osredka, Rakonca, Preskarjevega mlina, Pečic in Golega vrha. Ob poti so sodelavci Kozjanskega parka predstavljali različne vsebine, povezane s kraji, naravo in zgodovino.
Od spomenika tolarju do Preskarjevega mlina
Prvi del poti je vodil mimo Marofa, kjer so nekoč stale grajske pristave, nato proti zaselku Preska z značilnim sadnim drevoredom in naprej na Veliki vrh. Ta je s 696 metri nadmorske višine zanimiv zaradi razgleda, pa tudi zaradi zgodovinske in arheološke vrednosti.
Na vrhu stoji spomenik slovenskemu tolarju, pohodnike pa je tokrat nagovoril tudi Ivko Godler, pobudnik in izvajalec ideje o njegovi postavitvi. Predstavil je nastanek spomenika in razloge, zaradi katerih se mu je zdelo pomembno obeležiti nekdanjo slovensko denarno enoto.
Na Osredku je sledil postanek pri domu krajanov, kjer so pohodnike pogostili z jabolčnim štrudlom in jabolčno pito iz Grajske kavarne gradu Podsreda, družina Kunej pa je pripravila še druge domače dobrote.
Pot je nato vodila mimo Preskarjevega mlina, ki ga zaznamuje tudi tragičen dogodek iz druge svetovne vojne. Leta 1943 je tam padla večina borcev 2. čete Kozjanskega odreda. Za nekatere pohodnike je bil postanek tudi priložnost za osebne spomine, saj so bili z dogodkom povezani sami ali njihovi bližnji.
Med starimi sortami in dediščino
Pri Zupanovem sadovnjaku so pohodniki spoznavali pomen cepljenja ter vzgoje starih in tradicionalnih sadnih sort. Pot jih je nato mimo cerkve svetega Ožbolta pripeljala do Pečic, kjer so na portalih domačij še vedno vidni maskaroni – kamniti reliefi v obliki človeških obrazov.
Vzpon proti Golemu vrhu je ponudil še nekaj posebnosti. Ob poti rastejo hruške kravšce in stara Preskarjeva drnula oziroma rumeni dren, ki je zavarovan kot drevesna naravna vrednota državnega pomena. Pohodnike je pritegnila tudi stara Preskarjeva hiša z gankom in kapelico Srca Jezusovega.
Od Golega vrha se je pot pod Orlico postopoma spuščala proti Podsredi. Po približno petih do šestih urah hoje, druženja in spoznavanja krajevne dediščine so se pohodniki vrnili na izhodišče pri gradu.
Kozjansko je preplet številnih poti
Letošnji pohod je pokazal, da je pohodništvo lahko tudi način spoznavanja prostora skozi njegove zgodbe, ljudi, naravo in kulturno dediščino. Območje, po katerem so hodili udeleženci, povezuje več pomembnih poti, med njimi Pot slovenskega tolarja, Pot po poteh kozjanskih borcev, Pot suverenosti, Zasavsko planinsko pot, evropsko pešpot E7 – Naprudnikovo pot, Eminino in Marijino romarsko pot ter Slovensko turno-kolesarsko pot.
Pohod je bil del dogajanja ob Prazniku kozjanskega jabolka, katerega sejemski del bo v Podsredi 10. in 11. oktobra. Obiskovalce čakajo stojnice lokalnih ponudnikov, domače dobrote, tradicionalna razstava starih sort jabolk in razstava »Čebelja zgodba kozjanskega jabolka«.
Praznik kozjanskega jabolka bo tako tudi letos nadaljeval zgodbe o travniških sadovnjakih, starih sortah in tradiciji Kozjanskega.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
