Deseti pohod od A do Ž - od Ambrusa do Žužemberka
Pohodi so pogosto več kot le hoja po označenih poteh – so priložnost za druženje, pogovor in odkrivanje domačih krajev.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»Kam le čas beži, le kam se mu mudi?« se je ob pohodu po desetletju znova prilegla melodija ansambla Štirje kovači. Pohod od Ambrusa do Žužemberka in nazaj je namreč letos dočakal že deseto izvedbo. Posebnost tradicionalnega druženja je, da pohodniki vsako leto zamenjajo smer – eno leto hodijo iz Ambrusa v Žužemberk, naslednje pa v obratni smeri.
Letos so se pohodniki zbrali na grajskem trgu v Žužemberku. Pred odhodom jih je pozdravil predsednik Turističnega društva Suha krajina Vlado Kostevc, ki je predstavil pot in prevzel vodenje prvega dela pohoda. Do svete Katarine je skupino nato vodil po območju občine Žužemberk.
Udeležence je pozdravil tudi predsednik Turističnega društva Ambrus Lojze Šinkovec, ki je prevzel vodenje poti od svete Katarine naprej, po območju občine Ivančna Gorica. Pohodnikom je srečno pot brez žuljev zaželel še žužemberški župan Jože Papež.
Pot so začeli s spustom proti Krki in nadaljevali čez most mimo Miklavževe cerkvice. Od tam se je začel vzpon proti sveti Katarini. Pot se je večinoma vzpenjala, deloma po cesti, deloma skozi gozd in čez košenice. Pri razvalinah Katarinine cerkve, kjer je nekoč maševal tudi Primož Trubar, so si privoščili prvi počitek.
Nato je vodenje prevzel Šinkovec in pohodnike usmeril proti Plešivici. Po kratkem spustu je sledil nov vzpon proti Kamnemu vrhu. Pohodniki so se na poti ustavili tudi pri Šinkovčevi zidanici, kjer jim je predstavil lansko vino. Letošnjega še ni, saj bo mošt po tradiciji v vino dozorel šele v začetku novembra.
Do Ambrusa je nato sledilo še nekaj vzponov, pred ciljem pa tudi nekaj spusta. Pohodniki so se tako brez večjih težav ustavili na trgu pri gostilni, kjer so pripravili zaključek poti. Po približno 15 kilometrih so se okrepčali z enolončnico in pijačo, za prevoz nazaj pa je poskrbel Andrej s kombijem.
Pot je po oceni organizatorjev primerna za vse, ki so vajeni hoje in imajo za približno tri ure kondicije. Ob dobrih 15 kilometrih je bilo dovolj časa tudi za pogovore in druženje.
Letošnji pohod je minil brez žuljev, pohodniki pa tudi gob niso našli prav veliko. Ostali so predvsem lepi spomini na deseto skupno hojo med Ambrusom in Žužemberkom.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
