Drevo se na drevo naslanja, a človek na človeka - tudi v Ločni in Mačkovcu
Priložnosti za srečanja in pogovore so še posebej dragocene, ko se ob njih znova srečajo ljudje, ki jih povezujejo kraj, spomini in dolgoletna poznanstva.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Tega se zavedajo tudi v krajevni skupnosti Ločna - Mačkovec, kjer članice Rdečega križa vsako leto pripravijo več dejavnosti za starejše krajane.
Med njimi je tudi tradicionalno jesensko druženje, ki je bilo letos na Bajnofu, v prostorih Šolskega centra Grm Novo mesto. Udeležence je pričakala prijazna dobrodošlica, ki je že na začetku dala vedeti, da je bilo vabilo pripravljeno z iskreno željo po srečanju in prijetnem skupnem večeru.
Prireditev je vodila Darinka Moretti, ena od članic, ki s svojim prostovoljnim delom skrbijo za starejše. Posebno pozornost je namenila tudi tistim, ki se srečanja niso mogli udeležiti, a so se opravičili in poslali pozdrave. Med njimi je posebej omenila Dragico Nemanič, ki je bila dolga leta tudi sama del prostovoljske ekipe. Posebne pozornosti sta bila deležna tudi dva 90-letna udeleženca.
Na začetku je zbrane pozdravil podžupan Urban Kramar, ki je opravičil odsotnost župana in vsem zaželel prijeten večer. O delovanju Rdečega križa in njegovi zgodovini je spregovorila Marija Kulovec, članica območnega odbora Rdečega križa Slovenije - Območnega združenja Novo mesto.
V imenu gostiteljske šole se je udeležencem zahvalil za zaupanje in izbiro njihove ustanove Gašper Pucelj. Za večerjo in pijačo je skrbela skupina dijakov v enotnih uniformah, za glasbeno razpoloženje pa so poskrbeli učenci šole s harmoniko ter mladi glasbenik Tin Marovt Vinić, ki je zapel in zaigral na kitaro.
Hvaležnost za prostovoljstvo in solidarnost
Takšna srečanja starejšim pomenijo veliko več kot le prijeten večer. So priložnost za druženje, izmenjavo novic in občutek pripadnosti skupnosti. Krajani se zavedajo, kako pomembno poslanstvo ohranja Rdeči križ, še posebej v življenjskem obdobju, ko človek vse bolj potrebuje pozornost, pomoč in podporo drugih.
Zato velja iskrena zahvala vsem članicam, ki nesebično namenjajo svoj čas in energijo ter s svojim delom pomagajo drugim. Njihova pozornost je neprecenljiva, hvaležnost zanjo pa se vrača v številnih drobnih, a pomembnih trenutkih.
Ob koncu druženja je krajanka Elizabeta Vardijan, ki je zapisala tudi te vtise, vsem krajanom zaželela veliko lepih doživetij, solidarnosti, sosedske pomoči in medsebojne podpore.
»Drevo se na drevo naslanja, a človek na človeka,« pravi stari pregovor. Lepše je živeti v skupnosti, v kateri se še znamo videti in začutiti drug drugega. Včasih že prijazen pozdrav polepša dan – obema.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.