Za Jek 2 in druge projekte potrebujemo novo generacijo strokovnjakov
Energetski prehod in razvoj novih proizvodnih zmogljivosti prinašata številna vprašanja, na katera bo morala Slovenija odgovoriti v prihodnjih letih. Med najpomembnejšimi je tudi, ali bo imela dovolj usposobljenih ljudi za uresničitev načrtovanih projektov.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
O tem so v sredo, 11. novembra, v Krškem razpravljali na okrogli mizi z naslovom Energetska prihodnost Slovenije: izzivi in priložnosti za razvoj kadrov, ki je potekala v okviru Dnevov posavske energetike 2026. Dogodek na Inštitutu za energetiko Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru je povezal predstavnike energetskih družb, državnih institucij ter izobraževalnega in raziskovalnega okolja.
V prvem delu razprave so sodelovali Andrej Vizjak iz GEN energije, Gorazd Pfeifer iz Nuklearne elektrarne Krško, Boštjan Pišotek iz HESS in Tomaž Nemec z Ministrstva za infrastrukturo in energetiko. Govorili so o energetski varnosti, prihodnji proizvodnji električne energije in sposobnosti Slovenije za izvedbo velikih energetskih projektov.
JEK2, hidroenergija in energetska varnost
Posebno pozornost so namenili projektu JEK2, njegovim časovnim in finančnim izzivom ter možnostim vključevanja gospodarstva in odjemalcev v financiranje prihodnjih energetskih zmogljivosti. Razprava je zajela tudi umeščanje energetskih objektov v prostor, zlasti na primeru HE Mokrice, razvojni potencial hidroenergije ter usklajevanje energetskih, okoljskih in gospodarskih ciljev.
Pomembno vprašanje je bilo, kakšno kombinacijo energetskih virov bo Slovenija potrebovala po letu 2040, da bo zagotovila zanesljivo in konkurenčno oskrbo z električno energijo.
Energetski sektor potrebuje nove strokovnjake
Drugi del okrogle mize je bil namenjen kadrovskim izzivom. Sodelovali so Maja Modic z Univerze v Mariboru, Iztok Tiselj z Instituta Jožef Stefan, Ana Vučina Vršnak iz Energetske zbornice Slovenije in Dejan Flašker z Direktorata za inovacije in digitalizacijo v izobraževanju in znanosti na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino.
Razpravljavci so opozorili na vse večje potrebe energetskih podjetij po strokovnjakih, predvsem s področij elektrotehnike, strojništva in energetike. Za tehnične kadre se namreč potegujejo tudi druge gospodarske panoge, zato je konkurenca vse večja. Udeleženci so se dotaknili ugotovitev raziskave Energetske zbornice Slovenije o kadrovskih potrebah do leta 2030 ter priprave nacionalne jedrske kadrovske strategije, ki naj bi bila pomembna podlaga za dolgoročni razvoj slovenskega jedrskega sektorja.
Med predstavljenimi razvojnimi usmeritvami so bili tudi načrti Univerze v Mariboru za vzpostavitev novega študijskega programa jedrske energetike, razvoj celotne vertikale študijskih programov ter raziskovalno-izobraževalnega jedrskega centra. Univerza želi s tem prispevati k zagotavljanju strokovnjakov, ki jih bo potrebovala prihodnja jedrska energetika.
Ob tem so poudarili pomen spodbujanja mladih za vpis v tehniške in naravoslovne študijske smeri, tesnejšega povezovanja izobraževalnih ustanov z gospodarstvom ter razvijanja znanj in kompetenc, ki jih bodo zahtevale nove tehnologije.
Brez kadrov ne bo energetskega razvoja
Skupno sporočilo razprave je bilo, da energetske prihodnosti Slovenije ni mogoče načrtovati ločeno od razvoja kadrov. Veliki projekti poleg strateških odločitev, finančnih sredstev in ustrezne infrastrukture zahtevajo tudi dolgoročno zagotavljanje strokovnega znanja. To pa je mogoče doseči le s sodelovanjem države, energetskih podjetij ter izobraževalnih in raziskovalnih institucij.
Okroglo mizo sta moderirala Mojca Drevenšek in dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru Sebastijan Seme.
Dneve posavske energetike 2026 so omogočili Skupina GEN, Termoelektrarna Brestanica, ELMONT Krško, Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS) in Mestna občina Krško.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.