Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Odprta kadrovska vprašanja
Čas branja 2 min.

Za Jek 2 in druge projekte potrebujemo novo generacijo strokovnjakov


dolenjski-list
M.K.
12. 11. 2026, 08.30
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Energetski prehod in razvoj novih proizvodnih zmogljivosti prinašata številna vprašanja, na katera bo morala Slovenija odgovoriti v prihodnjih letih. Med najpomembnejšimi je tudi, ali bo imela dovolj usposobljenih ljudi za uresničitev načrtovanih projektov.

energetika, kadri, jek2
Fakulteta za energetiko
Za energetske projekte bo Slovenija potrebovala tudi več strokovnjakov

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

O tem so v sredo, 11. novembra, v Krškem razpravljali na okrogli mizi z naslovom Energetska prihodnost Slovenije: izzivi in priložnosti za razvoj kadrov, ki je potekala v okviru Dnevov posavske energetike 2026. Dogodek na Inštitutu za energetiko Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru je povezal predstavnike energetskih družb, državnih institucij ter izobraževalnega in raziskovalnega okolja.

V prvem delu razprave so sodelovali Andrej Vizjak iz GEN energije, Gorazd Pfeifer iz Nuklearne elektrarne Krško, Boštjan Pišotek iz HESS in Tomaž Nemec z Ministrstva za infrastrukturo in energetiko. Govorili so o energetski varnosti, prihodnji proizvodnji električne energije in sposobnosti Slovenije za izvedbo velikih energetskih projektov.

energetika, kadri, jek2
Fakulteta za energetiko
Za energetske projekte bo Slovenija potrebovala tudi več strokovnjakov

JEK2, hidroenergija in energetska varnost

Posebno pozornost so namenili projektu JEK2, njegovim časovnim in finančnim izzivom ter možnostim vključevanja gospodarstva in odjemalcev v financiranje prihodnjih energetskih zmogljivosti. Razprava je zajela tudi umeščanje energetskih objektov v prostor, zlasti na primeru HE Mokrice, razvojni potencial hidroenergije ter usklajevanje energetskih, okoljskih in gospodarskih ciljev.

Preberite še

Pomembno vprašanje je bilo, kakšno kombinacijo energetskih virov bo Slovenija potrebovala po letu 2040, da bo zagotovila zanesljivo in konkurenčno oskrbo z električno energijo.

Energetski sektor potrebuje nove strokovnjake

Drugi del okrogle mize je bil namenjen kadrovskim izzivom. Sodelovali so Maja Modic z Univerze v Mariboru, Iztok Tiselj z Instituta Jožef Stefan, Ana Vučina Vršnak iz Energetske zbornice Slovenije in Dejan Flašker z Direktorata za inovacije in digitalizacijo v izobraževanju in znanosti na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino.

energetika, kadri, jek2
Fakulteta za energetiko
Za energetske projekte bo Slovenija potrebovala tudi več strokovnjakov

Razpravljavci so opozorili na vse večje potrebe energetskih podjetij po strokovnjakih, predvsem s področij elektrotehnike, strojništva in energetike. Za tehnične kadre se namreč potegujejo tudi druge gospodarske panoge, zato je konkurenca vse večja. Udeleženci so se dotaknili ugotovitev raziskave Energetske zbornice Slovenije o kadrovskih potrebah do leta 2030 ter priprave nacionalne jedrske kadrovske strategije, ki naj bi bila pomembna podlaga za dolgoročni razvoj slovenskega jedrskega sektorja.

Med predstavljenimi razvojnimi usmeritvami so bili tudi načrti Univerze v Mariboru za vzpostavitev novega študijskega programa jedrske energetike, razvoj celotne vertikale študijskih programov ter raziskovalno-izobraževalnega jedrskega centra. Univerza želi s tem prispevati k zagotavljanju strokovnjakov, ki jih bo potrebovala prihodnja jedrska energetika.

Ob tem so poudarili pomen spodbujanja mladih za vpis v tehniške in naravoslovne študijske smeri, tesnejšega povezovanja izobraževalnih ustanov z gospodarstvom ter razvijanja znanj in kompetenc, ki jih bodo zahtevale nove tehnologije.

energetika, kadri, jek2
Fakulteta za energetiko
Za energetske projekte bo Slovenija potrebovala tudi več strokovnjakov

Brez kadrov ne bo energetskega razvoja

Skupno sporočilo razprave je bilo, da energetske prihodnosti Slovenije ni mogoče načrtovati ločeno od razvoja kadrov. Veliki projekti poleg strateških odločitev, finančnih sredstev in ustrezne infrastrukture zahtevajo tudi dolgoročno zagotavljanje strokovnega znanja. To pa je mogoče doseči le s sodelovanjem države, energetskih podjetij ter izobraževalnih in raziskovalnih institucij.

Okroglo mizo sta moderirala Mojca Drevenšek in dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru Sebastijan Seme.

Dneve posavske energetike 2026 so omogočili Skupina GEN, Termoelektrarna Brestanica, ELMONT Krško, Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS) in Mestna občina Krško.

Svet24

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.