Kako goste opozoriti na nevarnosti, ne da bi jih odvrnili?
Ko gre na dopustu lahko kaj narobe: kdo mora opozoriti goste?
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Turistične destinacije se v času hitrih sprememb srečujejo z vse zahtevnejšimi izzivi, ki terjajo premišljeno načrtovanje, sodelovanje in odgovorno ravnanje. Pomemben del pripravljenosti na nepredvidene dogodke je tudi pravočasno in ustrezno obveščanje obiskovalcev o morebitnih nevarnostih.
S temi vprašanji so se v začetku oktobra ukvarjali na strokovnem posvetu o turističnih destinacijah in tveganjih, ki ga je organizirala Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru. Udeležili so se ga predstavniki destinacijskih in drugih turističnih organizacij iz različnih delov Slovenije, ki so izmenjali izkušnje in poglede na upravljanje ter komuniciranje tveganj v turizmu.
Kje se začne odgovornost turistične destinacije?
Raziskovalec Fakultete za turizem UM Nejc Pozvek je ob odprtju posveta predstavil vprašanja odgovornosti destinacij pri načrtovanju, trženju in prodaji turističnih produktov v okoliščinah, v katerih so lahko obiskovalci izpostavljeni različnim tveganjem.
Izpostavil je pomen prepoznavanja možnih kriz, razumevanja njihovih časovnih značilnosti in ustreznega odzivanja. Odpornost destinacije namreč ne pomeni zgolj sposobnosti ukrepanja, ko se kriza že zgodi, temveč tudi pripravljenost nanjo in učinkovito obveščanje gostov.
Ti so lahko zaradi nepoznavanja lokalnih razmer, vremenskih značilnosti, terena ali jezika še posebej ranljivi. Zato je pomembno, da turistične destinacije obiskovalce ustrezno informirajo pred prihodom, med bivanjem ter ob morebitnih kriznih dogodkih in po njih.
Podnebne spremembe prinašajo nova tveganja
Podnebna tveganja in njihov vpliv na turizem je predstavila Maja Turnšek, izredna profesorica in raziskovalka Fakultete za turizem UM. Opozorila je na prihodnje podnebne scenarije ter spremembe, na katere se bo moral prilagoditi tudi turistični sektor.
Predstavila je rezultate projekta Podlage za določanje ranljivosti in prilagajanja na podnebne spremembe v statističnih regijah. Na primeru Posavja je prikazala ocene izpostavljenosti in ranljivosti turističnih dejavnosti glede na različne podnebne scenarije ter priporočene ukrepe za prilagajanje pričakovanim spremembam.
Ob prilagajanju na nove razmere pa je pomembno tudi zmanjševanje lastnih vplivov na podnebje, je poudarila.
Kako opozoriti na nevarnosti, ne da bi odvrnili goste?
Mednarodni pogled na upravljanje tveganj v turizmu je prispeval Jon Heshka s kanadske univerze Thompson Rivers v Kamloopsu. Osredotočil se je na vprašanje, kako lahko destinacije in turistični ponudniki učinkovito komunicirajo nevarnosti, ne da bi s tem po nepotrebnem zmanjšali privlačnost destinacije ali vplivali na odločitve obiskovalcev.
Predstavil je primere s področja aktivnosti na prostem, od nezgod in neustreznih odzivov ponudnikov, ki so se v nekaterih primerih končali tudi s sodnimi postopki, do primerov dobrih praks. Ti temeljijo na strokovnem poznavanju nevarnosti, razumevanju tveganj za obiskovalce ter odgovornem in pravočasnem obveščanju.
Pomen sodelovanja in izmenjave izkušenj
Posvet se je zaključil z vodeno razpravo o izzivih, s katerimi se pri upravljanju in komuniciranju tveganj srečujejo slovenske turistične destinacije in podjetja.
Izmenjava mnenj in izkušenj je odprla številna vprašanja ter potrdila, da področje zahteva nadaljnjo pozornost. Udeleženci so poudarili pomen ozaveščanja, izmenjave znanja in sodelovanja pri razvoju odgovornih pristopov k upravljanju tveganj v turizmu.
Turistične destinacije se v času hitrih sprememb srečujejo z vse zahtevnejšimi izzivi, ki terjajo premišljeno načrtovanje, sodelovanje in odgovorno ravnanje. Pomemben del pripravljenosti na nepredvidene dogodke je tudi pravočasno in ustrezno obveščanje obiskovalcev o morebitnih nevarnostih.
S temi vprašanji so se v začetku oktobra ukvarjali na strokovnem posvetu o turističnih destinacijah in tveganjih, ki ga je organizirala Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru. Udeležili so se ga predstavniki destinacijskih in drugih turističnih organizacij iz različnih delov Slovenije, ki so izmenjali izkušnje in poglede na upravljanje ter komuniciranje tveganj v turizmu.
Kje se začne odgovornost turistične destinacije?
Raziskovalec Fakultete za turizem UM Nejc Pozvek je ob odprtju posveta predstavil vprašanja odgovornosti destinacij pri načrtovanju, trženju in prodaji turističnih produktov v okoliščinah, v katerih so lahko obiskovalci izpostavljeni različnim tveganjem.
Izpostavil je pomen prepoznavanja možnih kriz, razumevanja njihovih časovnih značilnosti in ustreznega odzivanja. Odpornost destinacije namreč ne pomeni zgolj sposobnosti ukrepanja, ko se kriza že zgodi, temveč tudi pripravljenost nanjo in učinkovito obveščanje gostov.
Ti so lahko zaradi nepoznavanja lokalnih razmer, vremenskih značilnosti, terena ali jezika še posebej ranljivi. Zato je pomembno, da turistične destinacije obiskovalce ustrezno informirajo pred prihodom, med bivanjem ter ob morebitnih kriznih dogodkih in po njih.
Podnebne spremembe prinašajo nova tveganja
Podnebna tveganja in njihov vpliv na turizem je predstavila Maja Turnšek, izredna profesorica in raziskovalka Fakultete za turizem UM. Opozorila je na prihodnje podnebne scenarije ter spremembe, na katere se bo moral prilagoditi tudi turistični sektor.
Predstavila je rezultate projekta Podlage za določanje ranljivosti in prilagajanja na podnebne spremembe v statističnih regijah. Na primeru Posavja je prikazala ocene izpostavljenosti in ranljivosti turističnih dejavnosti glede na različne podnebne scenarije ter priporočene ukrepe za prilagajanje pričakovanim spremembam.
Ob prilagajanju na nove razmere pa je pomembno tudi zmanjševanje lastnih vplivov na podnebje, je poudarila.
Kako opozoriti na nevarnosti, ne da bi odvrnili goste?
Mednarodni pogled na upravljanje tveganj v turizmu je prispeval Jon Heshka s kanadske univerze Thompson Rivers v Kamloopsu. Osredotočil se je na vprašanje, kako lahko destinacije in turistični ponudniki učinkovito komunicirajo nevarnosti, ne da bi s tem po nepotrebnem zmanjšali privlačnost destinacije ali vplivali na odločitve obiskovalcev.
Predstavil je primere s področja aktivnosti na prostem, od nezgod in neustreznih odzivov ponudnikov, ki so se v nekaterih primerih končali tudi s sodnimi postopki, do primerov dobrih praks. Ti temeljijo na strokovnem poznavanju nevarnosti, razumevanju tveganj za obiskovalce ter odgovornem in pravočasnem obveščanju.
Pomen sodelovanja in izmenjave izkušenj
Posvet se je zaključil z vodeno razpravo o izzivih, s katerimi se pri upravljanju in komuniciranju tveganj srečujejo slovenske turistične destinacije in podjetja.
Izmenjava mnenj in izkušenj je odprla številna vprašanja ter potrdila, da področje zahteva nadaljnjo pozornost. Udeleženci so poudarili pomen ozaveščanja, izmenjave znanja in sodelovanja pri razvoju odgovornih pristopov k upravljanju tveganj v turizmu.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
