Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
FeLV
Čas branja 3 min.

Mačja levkoza: Grožnja za muce, ki zahajajo ven. Obstaja zaščita?


dolenjski-list
Hristina Tekovska, dr. vet. med
19. 5. 2026, 06.00
Posodobljeno
08:58
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Z mačjo levkozo se lahko okužijo mačke vseh starosti. Tveganje je posebej veliko pri tistih, ki zahajajo ven.

simbolična, mačka, mačke, mujca, klateške, živali
Jure Kljajić
Najpogosteje se mačke okužijo pri pretepih prek ugrizov.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Mačja levkemija (levkoza) je nalezljiva virusna bolezen mačk. Povzroča jo virus FeLV (Feline leukemia virus), ki prizadene imunski sistem, nekatere organske sisteme (jetra, ledvice, prebavila, timus, rodila in limfoidno tkivo) in lahko povzroči levkemijo (rak belih krvnih telesc) ter limfosarkome (rak z izvorom v limfnem tkivu).

Bolezen je zelo nalezljiva in tudi pogosta, saj lahko zbolijo mačke vseh starosti, poleg tega pa se pogosto zgodi, da virus ostane precej časa neaktiven (tudi štiri leta in več) ter se tako s pomočjo mačke, za katero ne vemo, da je okužena, hitro širi.

Prenos in okužba

Prenaša se ob neposrednem stiku s slino, z urinom, mlekom, blatom ali s krvjo okužene živali. Najpogosteje se mačke okužijo pri pretepih prek ugrizov. Do okužbe lahko pride tudi pri skupnem hranjenju (ko npr. jedo iz iste posode) in transfuziji krvi. Mladički se velikokrat okužijo že v maternici ali pozneje pri dojenju.

Virus vstopi v organizem skozi usta ali ugrizno rano. Razmnožuje se v bezgavkah (ki so najbližje mestu vstopa) in preide v kri. Nato se razmnožuje v kostnem mozgu in vranici, se vrne v kri in tam ostane. Pozneje okuži in bolezensko prizadene še druge organe (želodec, požiralnik, žrelo, slinske žleze, mehur in dihala).

Preberite še

Mogoči so štirje različni poteki bolezni

Imunost – mačka razvije imunski odgovor in zatre infekcijo. V tem primeru se v obdobju, ko se virus razmnožuje, lahko pojavijo znaki bolezni: vročina, izguba teka, otopelost in zatečene bezgavke na vratu. Običajno trajajo od 3 do 10 dni. Imunost v povprečju razvije 40 odstotkov okuženih mačk, pogostejša pa je pri odraslih mačkah.

Infekcija – virus premaga mačkin imunski sistem. Ta potek je najmanj ugoden. Po okužbi se najprej pokažejo znaki bolezni (kot v prvem primeru), nato si žival običajno opomore in bolezen miruje (lahko tudi več let: po dveh letih je zdravih (še vedno pa so prenašalke) približno 50 odstotkov, po štirih letih pa še 15 odstotkov tako okuženih mačk). Na koncu večina mačk pogine zaradi bolezni, povezanih s FeLV: anemije, prizadetosti imunskega sistema, raka, poškodbe ledvic, jeter ali prebavil. V tej fazi se poleg že omenjenih znakov lahko pojavijo še: blede ali rumene sluznice, driska in bruhanje. Tak potek bolezni se razvije pri okoli 30 odstotkih okuženih mačk.

Prikritost – mačka je z virusom sicer okužena, vendar se simptomi ne kažejo. Do tega običajno pride, ker virus na poseben način spremeni mačkine celice, tako da vanje vstavi kopijo svojega dednega zapisa. Take celice lahko pozneje postanejo rakaste ali nenormalno delujoče. Genetske spremembe (v povprečju) ostanejo skrite dve leti in pol. V tem času je mačka videti zdrava. Po izbruhu bolezni (kakor v prvem primeru) sta mogoča dva scenarija: imunost ali infekcija.

Imuni prenašalec – mačka postane prenašalec bolezni. V tem primeru ostane virus skrit v mačkinih površinskih celicah. Čeprav se množi, ne more iz njih zaradi protiteles živali. Simptomi se tu ne pojavijo. Tak potek je redek: zgodi se približno pri enem do dveh odstotkih okuženih mačk.

Diagnoza, zdravljenje in preventiva

Diagnozo postavimo s pomočjo hitrega testa krvi FeLV/FIV.

Bolezen ni ozdravljiva. Kadar živali zbolijo, zdravimo samo simptome in sekundarne bakterijske infekcije, lastnikom pa svetujemo, da okuženo mačko držijo doma in tako preprečijo širitev bolezni. Izvajamo tudi podporno zdravljenje: infuzija tekočin, ustrezna dieta (z visoko energijsko vrednostjo, vitamini, minerali in mikroelementi).

Najboljša zaščita proti bolezni je cepljenje proti mačji levkozi. Pred cepljenjem vzamemo kri in naredimo hitri test FeLV/FIV, da ugotovimo, ali ni mačka že okužena. Če ni, jo cepimo, sicer pa lastniku svetujemo, da jo zadržuje v stanovanju in s tem prepreči širitev bolezni.

Tveganje za okužbo je zelo majhno pri mucah, ki vse svoje življenje preživijo v stanovanju (in ne zahajajo ven).

Če je okužena mačka poginila, je priporočljivo pred nakupom nove muce narediti mesec dni dolg premor in stanovanje razkužiti z običajnimi dezinfekcijskimi sredstvi.

Svet24

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.