MZ

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Pri tem se med drugim sklicujeta na koalicijsko pogodbo, ki vetrne energije ne opredeljuje kot ključne za slovenski elektroenergetski sistem.

Šturbej si prizadeva za ustavitev postopka priprave DPN za vetrnice v Halozah in Posotelju, na območju občin Žetale, Rogatec in Rogaška Slatina. „Omilitveni ukrepi, ki jih ponujajo investitorji, niso ukrepi, s katerimi bi zmanjšali škodo, ki bo nastala v okolju.“

· Politika

Vetrnice v Halozah: Stroka opozarja na ogroženega gamsa

Raje naravni park - kot Hrvati

Spomnil je tudi, da na hrvaški strani hribovite haloške pokrajine, torej v Zagorju, poteka pomemben naravovarstveni projekt Naravni park Zagorske gore. „Zelo nekorektno je umeščanje vetrnih elektrarn v naravovarstveno območje, kjer je ena narava, državna meja pa samo nevidna črta. Življenjski prostor več habitatnih tipov je na obeh straneh državne meje enoten. Preprosteje in koristneje bi bilo, če bi se zgledovali po Hrvaški in bi tudi Slovenija to območje razglasila za naravni park. Ministrstvu predlagam, da postopek priprave DPN konča brez sprejema uredbe o DPN. Projektu nasprotujem tudi zato, ker v postopku celovite presoje vplivov na okolje ni mogoče izkazati njihove sprejemljivosti.“

· Politika

"V Haloze sodi pravi, ne pa turški klopotec!"

Kako sta poslanca utemeljila svoji pobudi

Černač svojo pobudo utemeljuje tako: „Razvoj energetskega sistema temelji na kombinaciji jedrske, hidro- in geotermalne energije ter drugih racionalnih obnovljivih virov, kamor ne štejemo vetrne energije, piše v koalicijski pogodbi. Zato dajem pobudo, da se zaveze iz koalicijske pogodbe upoštevajo in da ministrstvo za infrastrukturo in energetiko čim prej pozove ministrstvo za okolje in prostor k ustavitvi postopkov priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za vse vetrne elektrarne in vsa vetrna polja." 

Nasprotovanje

Župani haloških občin odločno proti vetrnicam

Anton Šturbej je svoje razmišljanje utemeljil z besedami: „Umeščanje vetrnih elektrarn je obsežen in dolgoročen poseg v prostor, zato uresničevanje ciljev zgolj na področju obnovljivih virov energije ne more biti zadosten razlog za nadaljevanje posameznega projekta, če ta v konkretnem lokalnem okolju vzbuja resne prostorske, okoljske in družbene pomisleke. Posebej pomembno je, da se pri takšnih projektih ustrezno upoštevajo vplivi na kakovost bivanja lokalnega prebivalstva, naravo in krajino ter stališča občin in prebivalcev, ki bodo s posledicami takšnih prostorskih odločitev neposredno živeli.“