Kaj bo v prihodnosti raslo na naših njivah?
Na kmetijskem ministrstvu ocenjujejo, da največ razvojnih možnosti v prihodnje ponujajo predvsem beljakovinske poljščine, kot so soja, čičerika, leča, fižol in lupina, saj povpraševanje po rastlinskih virih beljakovin nenehno narašča.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na ministrstvu velik potencial pripisujejo tudi oljnicam, med njimi sončnici, lanu in industrijski konoplji, vse več zanimanja pa je tudi za psevdožita, kot so kvinoja, amarant in chia.
Kot ena od možnosti za diverzifikacijo pridelave se omenja celo riž na območjih z ustreznimi naravnimi pogoji. Vključevanje novih kultur, kot so riž, beljakovinske poljščine, oljnice in psevdožita, bi po mnenju ministrstva prispevalo k večji pestrosti kolobarja na slovenskih njivah, ki je danes pogosto preozko usmerjen v pridelavo koruze, pšenice in ječmena.
»Širši kolobar izboljšuje rodovitnost tal, zmanjšuje pritisk bolezni in škodljivcev ter povečuje odpornost kmetijske pridelave na podnebne spremembe,« so dodali. Poleg agronomskih prednosti imajo navedene kulture tudi potencial za razvoj novih živilskih izdelkov z višjo dodano vrednostjo, kar lahko prispeva k večji konkurenčnosti slovenskega kmetijstva.
Ministrstvo za kmetijstvo spodbuja kmete k pridelavi novih, tržno zanimivih rastlin na različne načine. V preteklosti so v okviru investicijskih javnih razpisov dodatno točkovali naložbe, ki so prispevale k inovativnosti, med drugim tudi uvedbo novih proizvodov. Uvajanje novih kultur omogoča podpora za projekte Evropskega partnerstva za inovacije (EIP).
Poleg finančnih spodbud pomembno vlogo igra tudi kmetijska svetovalna služba, ki promovira nove kmetijske proizvode, pridelovalne prakse in sodobne tehnološke rešitve.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
