Smrt je za vse enaka, stroški slovesa pa še zdaleč ne
Pogrebi lahko svojce stanejo več tisoč evrov. Preverili smo cene grobnin, dodatne stroške, subvencije občin in državno pomoč ob smrti bližnjega.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko umre bližnji, se mora družina v nekaj dneh odločiti o načinu pokopa, pogrebni opremi, cvetju, glasbi in poteku slovesnosti. Ob žalovanju se tako znajde pred odločitvami, ki lahko pomenijo več tisoč evrov stroškov.
Časa za premislek običajno ni veliko, cene pa so razdeljene med različne storitve in izvajalce.
Pogreb tudi ni običajen nakup, ki bi ga bilo mogoče odložiti. Svojci se pogosto prvič srečajo s ponudbo pogrebnih storitev, hkrati pa želijo upoštevati pokojnikove želje in se od njega posloviti na primeren način.
Koliko jih bo to stalo, je odvisno tudi od kraja pokopa. Pregled javno objavljenih cenikov v 12 slovenskih občinah kaže, da so lahko razlike velike že pri osnovnih stroških ohranjanja groba. V Vipavi letna grobnina za enojni grob znaša 19,42 evra, na novem rogozniškem pokopališču na Ptuju pa 56,57 evra. To je skoraj trikrat toliko.
Za grob v dvajsetih letih tudi več kot tisoč evrov
Grobnina je namenjena pokrivanju stroškov upravljanja in vzdrževanja pokopališč, med drugim urejanja skupnih površin, poti, infrastrukture in odvoza odpadkov. Njena višina je odvisna od lokalne ureditve in cenika upravljavca.
Razlike med izbranimi slovenskimi pokopališči so precejšnje.
Razlike postanejo izrazitejše, ko jih prenesemo na daljše obdobje. Družina, ki bi enojni grob v Vipavi ohranjala dvajset let, bi ob današnji grobnini plačala 388,40 evra. Na novem rogozniškem pokopališču na Ptuju bi za enako obdobje odštela 1.131,40 evra.
Razlika znaša 743 evrov, pri čemer izračun predpostavlja nespremenjene cene in ne vključuje nagrobnega spomenika, cvetja ter urejanja groba.
Različni stroški obstajajo tudi znotraj posameznega mesta. Na mariborskem pokopališču Pobrežje letna grobnina za enojni grob znaša 51,91 evra, na Dobravi pa je zaradi dodatne postavke za rezanje cipres skupni znesek 54,96 evra.
V Velenju več kot polovico cene pokrije subvencija
Kolikšen račun prejme najemnik groba, ni odvisno samo od stroškov upravljanja pokopališča. Pomembno vlogo ima tudi občinska politika.
V Velenju polna letna cena za enojni grob po ceniku Komunalnega podjetja Velenje znaša 105,05 evra, najemnik pa plača 47,11 evra. Razliko v višini 57,94 evra pokrije subvencioniranje Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj.
Pri žarnem grobu najemnik namesto polne cene 71,44 evra plača 32,03 evra.
Takšna ureditev kaže, kako močno lahko lokalne odločitve vplivajo na stroške, ki jih prevzamejo družine. V eni občini večji del bremena pokrije javno financiranje, v drugi ga nosijo najemniki grobnih prostorov.
Pokopališča so sicer del javne infrastrukture, vendar se način financiranja njihovega vzdrževanja med občinami razlikuje. Posledično prebivalci za podobne obveznosti plačujejo različne zneske.
Osnovni pogreb stane okoli tisoč evrov, običajen precej več
Letna grobnina je le manjši del vseh stroškov. Največji izdatek svojce praviloma čaka ob organizaciji pogreba.
V Ljubljani osnovni pogreb z raztrosom pepela po okvirnem ceniku podjetja Žale stane približno 930 evrov, žarni pogreb 1.005 evrov, pogreb s krsto pa 1.065 evrov.
Podobne so osnovne cene v Mariboru. Za žarni pogreb je treba odšteti 1.047,27 evra, za pogreb s krsto 1.071,43 evra, za raztros pepela na pokopališču Dobrava pa 938,84 evra.
Toda osnovna cena še zdaleč ni nujno znesek, ki ga svojci na koncu plačajo.
Pogrebno podjetje Maribor je v odgovorih na novinarska vprašanja, objavljenih 27. oktobra, pojasnilo, da svojci za krajevno običajen pogreb z dodatnimi storitvami v povprečju odštejejo približno 1.600 evrov za raztros pepela, 1.700 evrov za žarni pogreb in 1.800 evrov za pogreb s krsto.
Pri žarnem pogrebu razlika med osnovno ceno in oceno stroška običajne slovesnosti tako doseže približno 653 evrov.
Po navedbah podjetja okoli 45 odstotkov končnega računa predstavljajo storitve zunanjih izvajalcev, med drugim glasbena spremljava, govorniki in objave osmrtnic. Storitve gospodarske javne službe predstavljajo približno petino celotnega zneska.
Podatki se nanašajo na mariborskega izvajalca, vendar dobro ponazarjajo, kako se lahko začetna cena poveča z organizacijo slovesnosti.
Prav pri dodatnih storitvah se pokaže posebnost pogrebne dejavnosti. Glasba, cvetje, govor ali osmrtnica imajo za svojce pogosto pomembno simbolno vrednost. Čeprav niso vsi nujni del pogreba, so lahko močno povezani s predstavami o spoštljivem slovesu.
Zato družine ne odločajo zgolj o tem, koliko želijo porabiti, temveč tudi o tem, kakšen spomin želijo ohraniti na pokojnika. Finančne možnosti pri tem določajo širino izbire.
Nekatere družine imajo grob že urejen, druge čaka nov strošek
Pomembna razlika nastane tudi med družinami, ki že imajo družinsko grobno mesto, in tistimi, ki ga morajo šele pridobiti.
Po ceniku Občine Medvode za leto 2026 znaša enkratna postavka za najem grobnega mesta v stenski niši na pokopališču Preska 1.562,89 evra. Poleg tega najemnik plačuje še 12,99 evra letne grobnine.
Na novem rogozniškem pokopališču na Ptuju je za ureditev žarne niše za štiri žare določeno povračilo stroškov v višini 2.500 evrov.
Tudi v Slovenski Bistrici lahko ureditev grobnega mesta pomeni precejšen dodaten izdatek. Komunala za izdelavo temelja za žarni grob zaračuna 707,60 evra, za družinski grob pa 805,20 evra.
Gre za različne storitve in vrste grobnih prostorov, vendar vsi zneski kažejo, da stroški niso omejeni na pogrebno slovesnost.
Družina z že urejenim grobom se lahko delu teh izdatkov izogne. Obstoječe družinsko grobno mesto tako poleg simbolne vrednosti predstavlja tudi finančno prednost, ki se lahko prenaša med generacijami.
Kdor te možnosti nima, mora poleg samega pogreba pogosto računati še na ureditev prostora in morebitna kamnoseška dela.
Državna pomoč lahko pokrije večji del stroškov, vendar ni namenjena vsem
Država svojcem z nizkimi dohodki omogoča pogrebnino in posmrtnino.
Najvišja pogrebnina leta 2026 znaša 1.014,86 evra, vendar ne več od priznanih stroškov pogreba. Namenjena je upravičenim družinskim članom, ki so poskrbeli za pokop.
Posmrtnina znaša 507,43 evra in upravičenim svojcem zagotavlja dodatno pomoč po smrti družinskega člana.
Ob izpolnjevanju pogojev za obe pravici lahko skupna pomoč doseže 1.522,29 evra.
Če za primer vzamemo običajen žarni pogreb v Mariboru, katerega ocenjena cena znaša 1.700 evrov, bi najvišja pogrebnina pokrila približno 60 odstotkov stroška. Ob prejemu obeh pomoči v polni višini bi svojcem ostalo za plačilo še 177,71 evra.
Toda do pomoči niso upravičeni vsi. Odločilen je tudi socialni in dohodkovni položaj družine.
Za gospodinjstva, ki pogojev ne izpolnjujejo, stroški pogreba ostanejo njihova obveznost ne glede na to, kako močno posežejo v družinski proračun.
Ob tem se zastavlja vprašanje, koliko družin mora za pogreb poseči v prihranke, si denar izposoditi ali zmanjšati druge izdatke. Javni ceniki tega ne razkrivajo, saj prikazujejo cene storitev, ne pa finančnega položaja njihovih naročnikov.
Pogrebne navade se spreminjajo, z njimi tudi stroški
V Sloveniji se postopoma spreminjajo tudi načini slovesa od pokojnih.
Po podatkih Pogrebnega podjetja Maribor žarni pogrebi predstavljajo več kot 90 odstotkov vseh pogrebov, na pokopališču Pobrežje pa njihov delež dosega celo 97 odstotkov.
Podjetje opaža tudi več zanimanja za raztros pepela in manjše slovesnosti v ožjem družinskem krogu.
Razlogi za takšne odločitve so različni. Poleg želja pokojnikov in družinskih običajev lahko pomembno vlogo igrajo življenjske okoliščine svojcev. Družine so vse bolj prostorsko razpršene, nekateri živijo v tujini, drugi nimajo možnosti redno obiskovati in vzdrževati grobov.
Raztros pepela lahko odpravi dolgoročno obveznost najema individualnega grobnega prostora. Pri takšni izbiri sicer ostanejo stroški pogreba in morebitne enkratne pristojbine, odpade pa običajno vzdrževanje družinskega groba.
Pogrebne navade se tako ne spreminjajo le zaradi drugačnih predstav o smrti, temveč tudi zaradi sprememb v družinskem življenju in načinu ohranjanja spomina na pokojne.
Koliko izbire imajo svojci?
Pogreb je hkrati storitev in družbeni obred. Z njim se svojci poslovijo od bližnjega, skupnost pa izrazi spoštovanje do pokojnika in njegovega življenja.
Prav zaradi tega ima njegova cena drugačen pomen kot pri običajnem nakupu.
Družina, ki si želi slovesnosti z glasbo, cvetjem in nagovorom, ne izbira nujno razkošja. Lahko sledi običajem ali željam pokojnika. Toda tisto, kar je za eno gospodinjstvo obvladljiv izdatek, lahko za drugo pomeni veliko finančno breme.
Pregled slovenskih cenikov kaže, da razlike izvirajo iz več dejavnikov. Pomembni so kraj pokopa, vrsta grobnega prostora, občinske subvencije, izbrane pogrebne storitve in to, ali ima družina že urejen grob.
Dostojanstva pokojnika ni mogoče meriti s ceno krste ali številom vencev. Toda denar vpliva na možnosti, ki jih imajo svojci pri organizaciji slovesa.
Pogreb je enkraten dogodek, njegovi stroški pa lahko družino spremljajo še desetletja. In čeprav se od življenja vsi poslovimo, finančni pogoji zadnjega slovesa ostajajo zelo različni.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
