Pri kravah pod kupi gnoja zatajil nadzor
Primer zanemarjanja živali v Iljaševcih je močno omajal zaupanje v strategijo za dobrobit živali.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Veterinarski inšpektorji so sredi letošnjega avgusta na kmetiji v Iljaševcih pod kupi gnoja našli pet poginulih krav. Tri so bile še žive, vendar so morali eno zaradi kritičnega zdravstvenega stanja nemudoma uspavati, preostali dve pa so lastniku trajno odvzeli. Patologi Veterinarske fakultete v Ljubljani so z obdukcijo ugotovili, da živali niso poginile hkrati, temveč v obdobju od dveh do devetih mesecev pred pregledom. Bile so izjemno izčrpane, imele so deformirane parklje, izbuljene oči in celo dva zaceljena zloma reber, kar po ugotovitvah patologov kaže na dolgotrajne neustrezne bivalne razmere.
Tako strokovna kot laična javnost sta bili ob novici še posebej pretreseni, ker so po ugotovitvah inšpekcije živali trpele na kmetiji kmetijskega svetovalca Marjana Špura, strokovnjaka za govedorejo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Murska Sobota. Kako je mogoče, da ni nihče opazil, kaj se dogaja? Kdo vse je v sistemu nadzora zatajil? In kako naj ljudje zaupamo slovenski strategiji za dobrobit živali, če tako z živalmi ravna prav strokovnjak, ki bi moral biti kmetom vzor in prva stopnja izobraževanja o sodobnih standardih reje, namesto tega pa sami živali celo muči?
Vse to so vprašanja, ki smo jih naslovili na pristojne; od njih smo želeli izvedeti tudi, kaj so storili, da do takih in podobnih tragičnih zgodb ne bi več prihajalo. Primer po vsej verjetnosti ne odraža delovanja celotnega sistema, nedvomno pa opozarja na sistemske luknje, ki jih je treba nujno zapreti. Ne le da so krave umirale in razpadale na kmetiji strokovnjaka za govedorejo, zatajil je tudi nadzor. Dva lokalna veterinarja sta mu namreč spomladi izročila cepivo, namesto da bi cepljenje izvedla sama in bi tako lahko že prej opazila katastrofalne razmere v njegovem hlevu.
»Inšpekcija Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je zoper imetnika živali pri pristojnem državnem tožilstvu podala kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja mučenja živali po tretjem odstavku 341. člena Kazenskega zakonika. O obstoju kaznivega dejanja in kazenski odgovornosti bodo odločali za to pristojni organi,« so nam povedali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Kazenska ovadba in izredni nadzor
Zaradi suma nestrokovne izvedbe cepljenja govedi pri rejcu iz Iljaševcev, ki od septembra ni več zaposlen v KGZ Murska Sobota, je UVHVVR med 20. in 26. avgustom izvedla tudi izredni nadzor na 308 kmetijskih gospodarstvih, ki spadajo pod pristojnost območnega urada UVHVVR Murska Sobota, in na 203 gospodarstvih drugod po Sloveniji, skupaj torej na 511 gospodarstvih. Inšpektorji so pri tem preverjali predvsem stanje dobrobiti živali. Večina gospodarstev je bila ocenjena kot ustrezna oziroma brez pripomb.
Pomanjkljivosti glede dobrobiti živali so inšpektorji ugotovili v 12 primerih, kar je približno dva odstotka vseh pregledov. Nanašale so se predvsem na privezovanje telet, neoznačene živali, slabo higieno posameznih boksov in manjše organizacijske težave pri reji.
»Rezultati izrednega nadzora na področju dobrobiti rejnih živali so zagotovili podlago za objektivno oceno dejanskega stanja in pokazali, da ugotovljeni primeri mučenja rejnih živali niso splošno stanje, temveč gre za posamične primere,« so dodali na ministrstvu.
Inšpekcija UVHVVR je Veterinarski zbornici Slovenije zoper dva veterinarja podala pobudo za presojo zaradi suma strokovne napake v povezavi s cepljenjem živali.
KGZ Ptuj: »Žalostno ozadje dogodka«
Zgodba iz Iljaševcev je odmevala tudi med zaposlenimi v KGZ Ptuj. »Primer, ki ga izpostavljate, je seveda nedopusten in ga ostro obsojamo, in to ne glede na to, kdo bi tako ravnal z živalmi – zaposleni v sistemu strokovnih služb ali zunaj njega. Gotovo pa meče slabo luč na institucije, ki se strokovno ukvarjamo s proizvodnjo in dobrobitjo živali.
Optimalne rezultate reje živali lahko namreč pričakujemo samo ob dobrih pogojih, ki upoštevajo strokovna spoznanja o dobrem počutju živali,« je povedal Peter Pribožič, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje, ob tem pa nakazal žalostno ozadje dogodka. »Slabo ravnanje rejcev z živalmi je lahko povezano tudi s socialnimi razmerami na kmetijah, v katerih se znajdejo posamezniki, z njihovimi družinskimi odnosi in okoliščinami, ki pa jih ne poznamo. O svojih težavah neradi govorijo, pokažejo jih šele takrat, ko je žal že prepozno. Delo v kmetijstvu prinaša specifične, pogosto spregledane pritiske in stresne razmere, ki vplivajo tako na ekonomsko stabilnost kot na duševno zdravje kmetovalcev. To nato vpliva na odnos do ljudi, do samega sebe in tudi do živali. Žal se posamezni primeri končajo kruto.«
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
