Miša Pušenjak svetuje: Kako dobro in pravilno gnojiti vrt
Letošnje leto je bilo za zemljo zelo naporno, vendar smo z vrtov kljub temu pobrali veliko pridelka. Verjamem, da ste z njim zadovoljni. Z vsakim pridelkom pa odnesemo tudi hranila, zato je gnojenje nujno.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Napačno je prepričanje, da gnojenje ni potrebno, ker v naravi nihče ne gnoji, pa vendar vse raste. Iz naravnih ekosistemov namreč odvzamemo zelo malo rastlinske mase, zato večina hranil v naravi samo kroži. Na vrtu pa se vedno znova pojavljata vprašanji, kdaj in s čim gnojiti. Ker sem se pred kratkim srečala s posameznikom, ki meni, da gnojenje sploh ni potrebno, sem se odločila, da znova predstavim osnove, ki jih je pri gnojenju smiselno upoštevati.
Organska ali umetna gnojila?
Gnojila razvrščamo v organska in mineralna. Mineralna so praviloma hitro topna in jim pogosto pravimo umetna gnojila. Organska izvirajo iz naravnih materialov, mineralna pa so rezultat človekovega prizadevanja, da bi izboljšal prehrano rastlin. Več desetletij so bili tudi strokovnjaki prepričani, da lahko mineralna gnojila povsem nadomestijo organska. Danes vemo, da je bilo takšno razmišljanje napačno. Organska snov je namreč temelj rodovitnosti tal in pomembno prispeva k temu, da so tla živa. Zato se na vrtu odločamo predvsem za organska gnojila.
Katere vrste organskih gnojil poznamo
Najpogosteje uporabljamo hlevski gnoj, na vrtu pa lahko brez težav uporabimo tudi gnoj drugih domačih živali. Pomembno je, da poznamo vsebnost hranil in temu prilagodimo količino. Svinjskega in predvsem perutninskega gnoja uporabimo manj, saj sta bogatejša s hranili kot običajni hlevski gnoj.
Med organska gnojila spadajo tudi kompost, rastline, ki jih vdelamo v tla kot zeleni podor, gnojevka in gnojnica, rastlinske prevrelke, pepel, organske zastirke, ovčja volna ter kupljena organska gnojila. Rastlinske prevrelke pripravimo tako, da rastline namočimo v vodi in jih pustimo na toplem, da začne organska masa razpadati. Pri tem se sproščajo plini, zato se na površini nabira pena in voda je videti, kakor da bi vrela. Če se odločimo za uporabo gnoja, je z gnojenjem treba pohiteti in ga opraviti čim prej jeseni. Druga organska gnojila praviloma uporabimo spomladi ali med rastno sezono.
Gnojiti jeseni ali spomladi?
Preden se odločimo za čas gnojenja, moramo poznati lastnosti svojih tal. Težko zemljo je najbolje prekopati in pognojiti jeseni. Zimsko vreme bo izboljšalo njeno strukturo, zato jo bomo spomladi lažje obdelovali, v tleh bo več prostora za zrak, korenine pa bodo lažje prodirale v globino. Prav letos je zemlja zelo trpela, saj je bilo presuho in prevroče. Njena struktura se je porušila, čeprav nismo delali ničesar narobe.
Če so tla na vrtu lažja, rahla in že dovolj bogata s humusom, lahko gnojimo jeseni ali spomladi. Spomladi pa moramo uporabiti že kompostiran hlevski gnoj, domači kompost ali kupljena organska gnojila.
Med odležanim in kompostiranim hlevskim gnojem je namreč precejšnja razlika. Odležani gnoj se razlikuje tudi po vonju, v njem pa sta še prepoznavna nastilj in živalski iztrebki. Potrebuje še nekaj časa, da se razgradi in se hranila v njem spremenijo v obliko, ki jo rastline lahko sprejemajo. Ker še ni dovolj razgrajen in premešan s tlemi, lahko prva dva meseca škodljivo vpliva na razvoj korenin, zlasti pri korenovkah in gomoljnicah. Če ga vdelamo jeseni, se čez zimo postopoma razgrajuje, spomladi pa začne sproščati hranila. Če ga uporabimo šele spomladi, lahko hranila postanejo dostopna prepozno, medtem pa se korenine vrtnin lahko celo poškodujejo.
Pomembno je še nekaj: gnoj vedno vdelamo v tla in ga ne puščamo na površini, saj tako omejimo tudi sproščanje toplogrednih plinov v ozračje.
Gnojenje s hlevskim gnojem
Pri uporabi gnoja moramo vedeti predvsem dvoje: koliko ga uporabiti in katere vrtnine dobro prenašajo neposredno gnojenje. Vse vrtnine se namreč na sveže gnojenje ne odzivajo enako, nekaterim celo škoduje.
Kako torej pravilno gnojiti s hlevskim gnojem? Vrt si lahko razdelimo na tri dele, ki jih imenujemo poljine. Vsako leto pognojimo le eno, naslednje leto pa drugo. Na prvo poljino prvo leto po gnojenju sadimo vrtnine z največjimi potrebami po hranilih. Mednje sodijo predvsem kapusnice, kot so zelje, cvetača, brokoli, brstični ohrovt, drugi ohrovti in kitajski kapus. Na gnojenje s hlevskim gnojem se dobro odzivajo tudi bučevke, na primer kumare, ter paradižnik, paprika in jajčevec. Na tej poljini lahko pridelujemo tudi krompir, blitvo in sladko koruzo, če tla niso preveč pognojena. Za zgodnjim krompirjem, zgodnjim zeljem ali cvetačo lahko posadimo še radič, endivijo, poletne solate in motovilec, ki dobro uspevajo tudi na drugi poljini.
Na drugo poljino, ki smo jo pognojili prejšnje leto, sejemo oziroma sadimo solato, korenček, peteršilj, zeleno, nadzemno kolerabo, črno redkev, rdečo peso, špinačo in por.
Čebulnice, kot so čebula, šalotka in česen, neposrednega gnojenja s hlevskim gnojem ne marajo. Prav tako ga ne potrebujejo stročnice, na primer fižol, grah, leča, soja in čičerika. Te vrtnine zato sadimo na tretjo poljino, ki je bila pognojena pred dvema letoma.
Na vrtovih pogosto najdemo korenček, rdečo peso in peteršilj na sveže pognojenih gredicah. To ni dobra izbira. Pogosteje se pojavljata pokanje korenov in krastavost. Korenček, pastinak in korenasti peteršilj pa pogosto razvijejo veliko drobnih korenin, bradavic in razvejanih, deformiranih korenov. Takšen pridelek je tudi težje skladiščiti. Zato korenovk nikoli ne sejemo ali sadimo na gredice, ki smo jih sveže pognojili s hlevskim gnojem.
Hranila iz hlevskega gnoja so rastlinam na voljo najmanj tri leta. Zato ni treba skrbeti, da bodo vrtnine v naslednjih dveh letih ostale brez njih, in spomladi ni treba dodajati kupljenih gnojil. Dodatnega gnojenja običajno ne potrebujejo niti naknadne vrtnine, na primer endivija ali radič, ki ju posadimo po spravilu zgodnjega krompirja ali nizkega fižola.
Postopno sproščanje hranil je ena največjih prednosti organskih gnojil pred mineralnimi. Hranila so v organski snovi vezana, zato so rastlinam na voljo skozi daljše obdobje rastne dobe. Za njihovo sproščanje pa je nujno, da je v zemlji dovolj vode in zraka ter da ni ne prehladno ne prevroče. Prav tako ni nevarnosti, da bi se hranila ob močnejših padavinah hitro izprala iz tal, kar se dogaja pri lahkotopnih mineralnih gnojilih.
Jeseni torej gnojimo s hlevskim gnojem, s kompostom pa zdaj ali spomladi. Kupljena organska gnojila hitro razpadejo, zato je z njimi boljše gnojiti spomladi.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
