Melonijeva razburila Slovence v Italiji. Zdaj se pripravlja pravna bitka
Nov italijanski volilni zakon ne predvideva posebne zaščite slovenske manjšine. Slovenska skupnost razmišlja o sodnem izpodbijanju reforme pred volitvami 2027.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Politična stranka Slovenska skupnost (SSk) preučuje možnosti za pravno izpodbijanje nove italijanske volilne zakonodaje. Kot je v soboto poročal Primorski dnevnik, stranka pripravlja oblikovanje širše skupine pravnih strokovnjakov, v kateri naj bi sodeloval tudi odvetnik Peter Močnik.
Ta bi lahko vložil pritožbo na tržaškem sodišču, njen cilj pa bi bil doseči presojo, ali novi volilni zakon ustrezno varuje pravice slovenske manjšine.
Zakon številka 180, ki ga je italijanski parlament sprejel oktobra, je začel veljati 24. oktobra. Spreminja način volitev v oba domova parlamenta, med drugim z uvedbo proporcionalnega sistema in dodatnih mandatov za najuspešnejšo koalicijo.
Za Slovence na Tržaškem, Goriškem in Videmskem pa je ključno predvsem tisto, česar zakon ne vsebuje: posebnih določb, ki bi jim olajšale izvolitev parlamentarnega predstavnika.
Pravico imajo zapisano v zakonu, a brez zagotovljenega predstavnika
Osrednji argument morebitne pritožbe bi bil lahko 26. člen italijanskega zaščitnega zakona za slovensko manjšino iz leta 2001.
Ta določa, da morajo volilni zakoni za poslansko zbornico in senat vsebovati pravila, ki olajšujejo izvolitev kandidatov slovenske narodnosti. Določbo lahko preverimo v uradno objavljenem besedilu zaščitnega zakona.
Toda zakon ne določa, kako naj Italija to obveznost uresniči. Prav zato se slovenska skupnost že vrsto let zavzema za konkretnejša volilna pravila.
Za razliko od Slovenije, kjer imata italijanska in madžarska narodna skupnost vsaka svojega zagotovljenega poslanca, italijanski sistem Slovencem ne zagotavlja posebnega sedeža. Njihova izvolitev je odvisna predvsem od volilnega uspeha strank in položaja kandidatov na njihovih listah.
To pomeni, da lahko slovenska skupnost kljub zakonsko priznanemu varstvu na posameznih volitvah ostane brez neposrednega predstavnika v Rimu.
Vladajoča večina zavrnila predloge za zaščito Slovencev
Priložnost za spremembo je bila že med sprejemanjem novega zakona.
Senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc in poslanka Debora Serracchiani sta junija predstavili dopolnilo, s katerim bi omogočili ugodnejšo izvolitev slovenskega kandidata, če po redni razdelitvi mandatov ne bi bil izvoljen nihče iz manjšine.
Kot je takrat poročala italijanska tiskovna agencija ANSA, so predlog oblikovali po zgledu posebne ureditve za ladinsko skupnost na Južnem Tirolskem. Pri tem ne bi povečali števila poslanskih mandatov, ki pripadajo Furlaniji - Julijski krajini.
Posebno rešitev so predlagale tudi druge manjšinske stranke. Italijanska poslanska zbornica je njihov predlog julija zavrnila, je poročala STA.
Tatjana Rojc je vprašanje ponovno odprla septembra v senatu. V razpravi je opozorila, da 26. člen zaščitnega zakona še vedno ni ustrezno uresničen. Njeno opozorilo je zapisano tudi v uradnem stenogramu italijanskega senata.
Kljub prizadevanjem predstavnikov manjšine je parlament reformo nazadnje sprejel brez posebnega mehanizma za slovenske kandidate.
V Trstu že izpodbijajo zakon, Slovenci se še odločajo
Sodni postopki proti novi ureditvi so se medtem že začeli.
Po poročanju Primorskega dnevnika z 2. novembra je odvetnik Giovanni Ventura na tržaškem sodišču vložil zahtevo za ustavno presojo volilnega zakona. Pobuda je del širše akcije Mreže za svobodne in enakopravne volitve, ki jo vodita nekdanji predsednik ustavnega sodišča Enrico Grosso in pravnik Roberto Zaccaria.
Na Tržaškem sodeluje tudi Odbor za obrambo ustave pod vodstvom profesorja ustavnega prava Sergia Bartoleja.
Morebitna pobuda slovenske skupnosti bi bila vsebinsko ločena od že vloženega postopka. Njeno izhodišče bi bilo predvsem posebno zakonsko varstvo slovenske narodne manjšine.
V Italiji državljani praviloma ne morejo neposredno zahtevati ustavne presoje zakona. Najprej morajo sprožiti ustrezen sodni postopek, nato pa sodišče presodi, ali je treba ustavno vprašanje predložiti ustavnim sodnikom.
Ali se bodo Slovenci za ta korak dejansko odločili, za zdaj ni potrjeno.
Bi lahko ponovili pravno pot Sama Pahorja?
Pobuda spominja na pravne bitke pokojnega slovenskega profesorja in aktivista Sama Pahorja, ki je pred italijanskim ustavnim sodiščem dosegel pomembne odločitve o pravicah slovenske manjšine.
Med drugim je ustavno sodišče leta 1992 odločalo o pravici Slovencev do uporabe maternega jezika v sodnih postopkih. Takrat je obravnavalo jezikovne pravice, ne parlamentarnega zastopstva, vendar je primer pokazal pomen sodnega varstva manjšinskih pravic.
Tokrat bi bilo v ospredju vprašanje, ali je italijanska država s sprejetjem nove volilne zakonodaje ustrezno izpolnila svojo obveznost iz zaščitnega zakona.
Odločitev bo pomembna tudi zaradi naslednjih parlamentarnih volitev, ki so ob rednem izteku mandata predvidene leta 2027. Slovenska skupnost želi še pred njimi doseči jasnejša pravila, ki bi zmanjšala odvisnost njenega parlamentarnega zastopstva od odločitev velikih italijanskih strank.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
