V letu 2020 je preteklo 150 let od ustanovitve PGD Ptuj. Izvedbo svečane akademije in drugih prazničnih aktivnosti, načrtovali so tudi pravo gasilsko veselico, jim je preprečil koronavirus. Koronakriza še vedno traja, tako da je še vedno vprašljivo, ali bodo lahko praznično prireditev izvedli letos.
Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) danes po Sloveniji izvajajo več hišnih preiskav. Po informacijah portala Necenzurirano.si naj bi preiskovali tudi davčnega svetovalca Roka Snežiča.
Včeraj je prišlo do hude delovne nesreče. Življenje 56-letnika visi na nitki.
PGD Majšperk‑Breg trenutno razpolaga z vozilom za prevoz moštva in več kot 20 let starim gasilskim kombijem s cisterno za samo 500 litrov vode. Glede na načrte Gasilske zveze Majšperk in tehnične komisije bodo staro vozilo zamenjali z veliko uporabnejšim gasilskim avtomobilom.
Dan po pustnem torku, po veliki gneči na ptujski tržnici, je v popoldanskem času marsikoga presenetil napis na objektu, da so poslovni prostori (Ptujska kavarna, trgovina Škrnicl) zaprti zaradi vzdrževalnih del.
Prizadevanja za ureditev primernega prostora za zadnje slovo na ptujskem rogozniškem pokopališču imajo dolgo brado. Vedno pa se je zataknilo pri denarju. Tudi projekt, ki ga je občina naročila lani, je bil sicer pripravljen dobro, a je bil za občinski proračun predrag. Zdaj imajo novega, polovico cenejšega, a povsem ustreznega.
V PGD Hajdoše so kljub trenutnim razmeram in ukrepom uspešno izpeljali 3. mladinski občni zbor, letos nekoliko drugače, na daljavo in po spletni aplikaciji zoom. Odziv je bil izjemno dober, mentorji hajdoškega gasilskega podmladka pa so mlade nagovorili iz sejne sobe Občine Hajdina.
Na območju Slovenske Bistrice so našli žensko truplo.
Občina Majšperk bo za urejanje pokopališč in pogrebno dejavnost letos namenila nekaj več kot 290.400 evrov. Na celotnem območju občine je pet pokopališč. Letos so uspeli z rebalansom zagotoviti dodatna sredstva za ureditev pokopališč na Ptujski Gori in v Majšperku, v Stopercah pa bo novo podobo dobila vežica.
Redki so pari, ki jim je dano dočakati 70 skupnih let. Pauli in Matiju Klemenčiču, ki trenutno živita na Ptuju, je to uspelo. Svoje poroke, davnega leta 1951, se dobro spominjata. Poročni dan je zaznamoval prav poseben dogodek, ki ni napovedoval nič dobrega. Ko je sprevod pripeljal do Husjakovega brega, nedaleč od Kapele, so se konji nevestine kočije nenadoma ustavili in niso hoteli nadaljevati poti. V nasprotju z vsemi običaji je nevesta Paula pot do cerkve nadaljevala skupaj z Matijem. To naj bi pomenilo veliko nesrečo, kar pa se nikakor ni uresničilo. Zakonca sta ostala povezana v dobrem in slabem kar 70 let.
Njihovo obredje ima poseben pomen, aktivnosti, ki jih izvajajo, pa so »nujne« in neodložljive. Zimi se je treba zahvaliti, da je spočila zemljo, in privabiti v deželo pomlad.
Tudi v 21. letu svojega delovanja se Lions klub Ptuj ni izneveril tradiciji – organizaciji največjega slovenskega humanitarnega dogodka na prostem in hkrati največjega v okviru tradicionalnega pustnega dogajanja na Ptujskem, dobrodelni Obarjadi. Dobrodelnosti niti covid-19 ne more do živega. To je čas, ko mora biti skrb za drugega še bolj izražena, so prepričani. V Lions klubu Ptuj so nadvse zadovoljni in veseli, da so se tudi letos povabilu odzvale številne ekipe, ki tekmujejo v kuhanju najboljše obare, in donirale sredstva, s katerimi bodo lahko pomagali otrokom in drugim pomoči potrebnim.
Znanih je več podrobnosti tragedije pri Oplotnici.
Predvsem za Podravje so kurenti liki brez primere. Njihovo obredje ima poseben pomen, aktivnosti, ki jih izvajajo, pa so »nujne« in neodložljive. Zimi se je treba zahvaliti, da je spočila zemljo, opraviti z zlom in privabiti v deželo pomlad. Ob spoštovanju ukrepov to tudi letos kurenti počnejo, so se pa v Zvezi, ki jih združuje, odločili preveriti, ali tako na njihovo poslanstvo gledajo tudi na Ministrstvu za notranje zadeve. Se bo v nedeljo neorganizirano v kurentovi deželi sprehodilo več deset kurentov?
Dornavčani so minulo desetletje pustni čas začeli s Prvo brazdo, tradicionalno prireditvijo v središču občine. V noči po svečnici je bilo slišati odmev pokanja bičev, korantovih zvoncev in pesem oračev. Letošnja svečnica je bila zaradi epidemije drugačna, a fašenski čas v osrčju Lükarije so kljub temu simbolično naznanili.
Na območju Ptuja je po evidencah mestne občine 64 javnih plastik, doprsnih kipov, spominskih plošč in drugih obeležij, od tega jih je 37 v lasti občine Ptuj. Preostali so v lasti zasebnikov, gospodarskih družb, Republike Slovenije, nadžupnije sv. Jurija ali pa so opredeljeni kot javno dobro. Večino javnih plastik in obeležij v lasti občine vzdržujejo Javne službe Ptuj na osnovi njenega naročila.
Če ne bi bilo epidemije, bi se takoj po novem letu začeli gasilski in drugi občni zbori. Nevarnost širjenja koronavirusa je že lani zelo okrnila društveno in družabno življenje, trend se nadaljuje tudi letos.
Tako kot številni vitezi krvodajalstva je tudi Boris Kurbus kri prvič daroval v vojski. JLA je namreč vojake k temu početju spodbujala z dvema nagradnima dnevoma dopusta. Kurbus je to možnost s pridom izkoristil, nato pa mu je ta humana gesta zlezla pod kožo. Ta mesec je kri daroval stotič, njegov cilj pa je še bistveno višji.
Močan potres, ki je konec leta uničil območje Petrinje na Hrvaškem, je nekaj škode povzročil tudi na več stavbah Šolskega centra Ptuj.
V preteklem tednu so se strokovnjaki Zavoda za kulturno dediščino podali na ogled škode, ki jo je pustil nedavni potres na završkem dvorcu in cerkvah. Zabeležili so nove razpoke, predvsem pa so ugotovili, da so se starejše razpoke razširile.
